| |||||||||||||||||||||||||||||||
| Jadran - 1983/84 | |||||||||||||||||||||||||||||||
| | |||||||||||||||||||||||||||||||
| Trikrat v Pistoio V tej sezoni je trenersko mesto ekipe prevzel Andrej Žagar, ki je bil eden izmed boljših slovenskih košarkarskih strokovnjakov. V prejšnji sezoni je namreč vodil ljubljanskega Slovana v jugoslovanski B1 ligi. Žagar je tako zamenjal Jožeta Splichala, ki je zelo uspešno vodil jadranovce od leta 1979 in je pod njegovim vodstvom naša združena ekipa dosegla dve napredovanji (iz D v C2 in iz C2 v C1 ligo). Ekipo je zaradi delovnih obveznosti zapustil dolgoletni kapetan Edi Kraus. Začetnih priprav se ni udeležil niti Ivo Starc, ki je zbolel in se je moral zdraviti kar nekaj mesecev. Jadranovci so se temeljito pripravili na novo prvenstvo, saj je bil njihov cilj jasen: juriš na B ligo. Odigrali so vrsto prijateljskih in trening tekem, proti Slovanu, Medvodam, Željezničarju iz Karlovca. Fantje so bili zato dobro pripravljeni. Pričakovanje v Jadranovem taboru in med navijači za novo prvenstvo je bilo veliko. Prevelika želja je očitno v prvem delu prvenstva škodila igralcem, saj so igrali zelo spremenljivo in predvsem porazni so bili na domačem igrišču, saj so na Čarboli izgubili vse prve tri tekme, med temi tudi mestni derbi proti Servolani. Nakar so si le opomogli, nanizali so sedem zaporednih zmag in se usidrali pri zgornjem delu lestvice. V zadnjih kolih so spet malce popustili, vendar so uspeli osvojiti 4. mesto, ki jim je omogočilo igranje v končnici prvenstva. Žagarjevi varovanci so v "play-offu" igrali proti prvouvrščenemu Maltintiju iz Pistoie. Jadranovcem tudi v tej sezoni ni uspel podvig, da bi napredovali v B ligo. Proti favoriziranemu moštvu iz Toskane so izgubili z 1:2. Močnemu Maltintiju so bili povsem enakovredni in sklenili nastope z dvignjeno glavo. Zanimanje naših navijačev za Jadranove tekme je bilo skozi vse prvenstvo veliko, za tri srečanja z Maltintijem pa zares izredno. Na zadnjo, odločilno srečanje v Pistoio je sledilo jadranovcem kar pet avtobusov polnih navijačev. Od posameznikov sta tudi v tem prvenstvu blestela Boris Vitez in Marko Ban. Vitez je bil najboljši strelec ekipe z 868 točkami, kar je 26,3 na tekmo! Zanimivo je tudi, da je kar šest jadranovcev igralo vseh 33 tekem: Marko Ban, Sandi Rauber, Walter Sosič, Claudio Starc, Boris Vitez in Peter Žerjal. Po tradicionalni anketi Primorskega dnevnika je bil Jadran že drugič zaporedoma najboljša ekipa leta (za leto 1983), Boris Vitez pa tretji najboljši športnik za Borovim atletom Gorazdom Pučnikom in Poletovim kotalkarjem Samom Kokorovcem. Boris Vitez si je v tej sezoni prislužil še eno laskavo priznanje. Bil je med finalisti najuspešnejših tržaških športnikov za leto 1983 po anketi tržaškega tednika Il Meridiano. Konec decembra 1983 pa je bil kot predstavnik tržaških zamejskih športnikov na Škofijah na nagrajevanju najboljših športnikov Primorske. | |||||||||||||||||||||||||||||||
![]() Ekipa je v tem prvenstvu C1 lige morala kar trikrat v Pistoio. V končnici prvenstva ji je v Toskano sledilo veliko število navijačev. La squadra gioca in questo campionato di C1 ben tre volte a Pistoia. Per i play-off seguono la squadra in Toscana numerosi tifosi. | |||||||||||||||||||||||||||||||
| Tre volte a Pistoia La novita` della stagione fu il cambio dell'allenatore: alla guida dello Jadran arrivo` Andrej Žagar, uno dei migliori coach sloveni che nell'anno precedente aveva allenato lo Slovan di Lubiana, allora militante nella B1 jugoslava. Žagar subentro` pertanto a Jože Splichal che era stato alla guida della squadra dal 1979 ottenendo grandi successi con due promozioni (dalla D alla C2 e dalla C2 alla C1). A causa dei suoi impegni di lavoro` dovette smettere di giocare Edi Kraus, per lunghi anni insostituibile capitano della squadra. Alla fase di preparazione non partecipo` neppure Ivo Starc, che a causa di un'epatite dovette riposare per alcuni mesi. Lo Jadran effettuo` una preparazione molto accurata, in quanto la societa` non nascondeva il suo obiettivo: la promozione in Serie B. Gioco` tutta una serie di impegnative amichevoli, contro lo Slovan, il Medvode e lo Željezničar di Karlovac e dunque la squadra era ottimamente preparata. Di conseguenza le attese erano grandi, sia nella squadra che fra i sostenitori. Purtroppo gli ambiziosi obiettivi giocarono un brutto scherzo alla squadra, in quanto nella prima parte del campionato gioco` in modo molto altalenante e fu soprattutto deficitaria fra le mura amiche, perdendo le prime tre partite giocate a Chiarbola e fra di esse anche il derby cittadino contro la Servolana. Successivamente le cose andarono molto meglio, lo Jadran vinse sette partite di fila e si insedio` decisamente nei quartieri alti della classifica. Negli ultimi turni non fu brillante, ma cio` nondimeno riuscď ad ottenere il quarto posto finale che gli permise di qualificarsi ancora una volta ai play-off. Avversaria designata fu la prima classificata della fase regolare, la Maltinti di Pistoia che si rivelo` purtroppo leggermente piu` forte e dunque anche stavolta la promozione fu rimandata ad occasioni migliori. Lo Jadran comunque vendette cara la pelle: contro i toscani, nettamente favoriti sulla carta, perdette per 2 vittorie ad 1 dopo una serie molto equilibrata. Come sempre l'interesse suscitato da queste partite fu enorme: per l'ultima e decisiva partita a Pistoia furono organizzati ben 5 autobus di sostenitori. Fra i singoli anche in questa stagione i migliori furono i "gemelli del canestro" Boris Vitez e Marko Ban. Vitez fu il miglior marcatore con 868 punti, e cioe` ben 26,3 a partita! Altra cosa interessante fu che ben sei giocatori furono presenti in tutte e 33 le partite: Marko Ban, Sandi Rauber, Walter Sosič, Claudio Starc, Boris Vitez e Peter Žerjal. Nel tradizionale sondaggio di fine anno del Primorski dnevnik lo Jadran fu scelto per la seconda volta consecutiva quale squadra dell'anno (1983). Fra i singoli Boris Vitez fu terzo dietro all'atleta del Bor Gorazd Pučnik ed il rotellista del Polet Samo Kokorovec. Boris Vitez ottenne in questa stagione un altro prestigioso riconoscimento. Fu infatti incluso nella ristretta rosa dei migliori sportivi triestini nella scelta operata dal settimanale Il Meridiano. Alla fine di dicembre del 1983 prese parte anche alla premiazione a Scoffie del migliore sportivo sloveno del Litorale in rappresentanza degli sportivi della minoranza che vive in Italia. | |||||||||||||||||||||||||||||||
![]() Od leve - Da sinistra: Walter Sosič, Ivo Starc, Boris Vitez, Edi Kraus, Robert Daneu, Sandi Rauber, Marko Ban, Claudio Starc, Peter Žerjal | |||||||||||||||||||||||||||||||
| | |||||||||||||||||||||||||||||||