Saša (Aleksander) Rudolf, rojen v Ljubljani, 17. decembra 1938, oče prof. Ivan, mati Bogdana Černigoj. Kot Tigrovec je oče zbežal leta 1940 najprej v Beograd, nato v Egipt, kjer je zbiral med vojnimi ujetniki slovenske fante, ki so jih Angleži izurili, nato pa poslali partizanom v pomoč. Družina se je združila šele leta 1947 v Trstu, kjer je Saša maturiral na slovenski Višji realni gimnaziji, nato se je vpisal na fakulteto političnih ved tržaške univerze. Leta 1962 je prevzel urejevanje 15-dnevnika Demokracija, sodeloval je pri londonski reviji Klic Triglava in od leta 1966 v uredništvu dnevno informativnih oddaj Radia Trst. Med letoma 1966 in 1968 je bil najprej pokrajinski svetovalec, izvoljen na listi Slovenske skupnosti, nato pa pokrajinski odbornik.
Na Radiu Trst A je najprej kot sodelavec, nato pa od leta 1969 kot stalno nastavljeni časnikar urejeval dnevno športno radijsko rubriko. Leta 1971 je skupno s kolegi ustanovil nedeljsko poldrugourno oddajo "Šport in glasba".Poročal je s številnih mednarodnih športnih prireditev, med katerimi velja spomniti:
1970 Svetovno košarkarsko prvenstvo v Ljubljani
1972 Olimpijske igre v Münchnu
1974 Svetovno nogometno prvenstvo v Nemčiji
1974 Evropsko atletsko prvenstvo v Rimu
1975 Evropsko košarkarsko prvenstvo v Beogradu
1976 Zimske olimpijske igre v Innsbrucku
1976 Olimpijske igre v Montrealu
1978 Svetovno smučarsko prvenstvo v Garmischu
1978 Svetovno nogometno prvenstvo v Argentini
1979 Evropsko košarkarsko prvenstvo v Turinu
1980 Olimpijske igre v Moskvi 1982 Svetovno nogometno prvenstvo v Španiji
1984 Zimske olimpijske igre v Sarajevu
1984 Olimpijske igre v Los Angelesu
1985 Svetovno smučarsko prvenstvo v Bormiu
1986 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki
1988 Zimske olimpijske igre v Calgaryja
1988 Evropsko nogometno prvenstvo v Nemčiji
1988 Olimpijske igre v Seulu
1989 Svetovno smučarsko prvenstvo v Vailu
1990 Svetovno nogometno prvenstvo v Rimu
1992 Olimpijske igre v Barceloni
Vrsto let (1982/86) je spremljal združeno košarkarsko ekipo Jadrana, tako na domačih tekmah, kot na gostovanjih. Leta 1982 je bil imenovan za posebnega poročevalca, leta 1986 za vodjo izmene, leta 1990 za namestnika glavnega urednika, leta 1996, ko se je slovenska redakcija RAI nekaj po pričetku televizijskega dnevnika osamosvojila, pa za glavnega urednika.
Leta 1984 je izšla njegova prva knjiga Olimpijski ogenj in dim, dve leti kasneje pa Mundial z vitisi s svetovnih nogometnih prvenstev. Leta 1996 je izšla trerja knjiga Xolotl, ki govori tako o športu, kot o spominih na očeta in na vojno na Balkanu.
Od leta 19886 je član izvršnega odbora Združenja športnih novinarjev Frulanije-Julijske krajine.
Leta 1990 je prejel plaketo Stanka Bloudka. Kot športni novinar je sodeloval tudi z italijanskim radiom RAI, TV dnevnikom drugega programa RAI, v slovenščini pa je pisal tudi za Primorski dnevnik, Novi List, Novi glas in Družino.
12. aprila 2003 je v Ljubljani prejel priznanje "Zlati mikrofon Mirka Strehovca" za reporterske dosežke na športnem področju.