Aldo Rupel se je rodil 24. februarja
1941 pri Sv. Ivanu v Trstu.
Po maturi na znanstvenem liceju v Trstu je leta 1963 diplomiral na Visoki
šoli za telesno vzgojo v Rimu z raziskovalno nalogo o anabolikih. Leta
1983 pa je diplomiral na Fakulteti za tuje jezike v Vidmu z nalogo o
družbenopolitičnih
spisih Andreja Budala.
Kot profesor je poučeval na šolah vseh stopenj in smeri v Mestrah, Tricesimu,
v Laškem in Gorici, kjer tudi živi.
Poučevanje je opustil leta 1989 in odtlej je sodeloval s Slovenskim raziskovalnim inštitutom kot urednik, prevajalec in raziskovalec do leta 2006, nato leto dni z Zvezo slovenskih kulturnih društev. Od leta 2008 se je vrnil kot zunanji izvedenec v osnovne šole in vrtce. Sodeloval je tudi z Deželnim raziskovalnim zavodom za eksperimentiranje in pedagoško izpopolnjevanje ter Svetovalnim centrom za otroke in mladostnike v Ljubljani. Bavi se s psihomotoriko, neverbalno govorico in s številnimi oblikami življenja v naravi. Poleg strokovne dejavnosti je od mladih let vključen v družbeno dogajanje na mladinskem področju, v taborništvo in planinstvo, v telesno kulturo, v deželne in pokrajinske strukture Slovenske kulturno gospodarske zveze do leta 1997, v Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Kot neodvisen kandidat se je nekajkrat udeležil volitev za deželni svet in državni senat. Kot prevajalec, publicist in pisec je izdal dvajset samostojnih knjig in nekaj stotin člankov. Nekaj desetin publikacij je uredil, dopolnil in pripravil za izdajo. Dvajset let sourejuje in prevaja za dvojezični časopis Isonzo Soča.
Priznanja
Za to svojo vsestransko dejavnost je prejel naslednja priznanja:
- SKGZ (plaketa boja in dela)
- ZSMS za delo in mentorstvo v mladinskem gibanju
- Savez izvidjača Jugoslavije za delo v taborniški organizaciji
- Priznanje občine Nova Gorica za čezmejno povezovanje
- Bloudkova plaketa (1989)