Povzetek recenzije
Milana Pahorja o Pavletičevi knjigi Sokoli Tržaškega Sokola (Primorski
dnevnik 12. decembra 2004)
Vsak izid knjige pri nas je praznik. Tako smo ponovno dobili lep
knjižni dar. Lepo darilo nam je podaril Bojan Pavletič s knjigo
o Sokolih v Trstu. Celotno pobudo je podprlo Združenje slovenskih športnih
društev v Italiji, ki se pojavlja v vlogi
založnika. S tem je naša osrednja športna organizacija pokazala pravi
pristop glede raziskovanja in negovanja bogate športne preteklosti Slovencev
v Trstu oziroma Slovencev v Italiji. S tem korakom lahko vodstvo ZSŠDI
upravičeno trdi, da je moralni naslednik sokolskega gibanja pri nas in
Udruženja slovanskih športnih društev v Italiji, ki je delovalo v letih
1924-1927 v tedanji Julijski krajini, dokler ni bilo nasilno ukinjeno
s
strani fašističnega režima. Goriška predstavitev (petek, 19. novembra
2004 v
Kulturnem domu v Sovodnjah ob Soči) je bila vezana na 80-letnico ustanovitve
Udruženja slovanskih športnih društev (1924-2004) in na 30-letnico
postavitve spomenika v Sovodnjah (1974-2004). Tržaška predstavitev knjige
(četrtek, 25. novembra 2004) pa je bila vezana na 100-letnico dograditve
Narodnega doma v Trstu (1904-2004) ter na posledično otvoritev telovadnice
Tržaškega Sokola v Narodnem domu v novembru (točneje povedano, 26. novembra
1904).
....
Bojana Pavletiča sem spoznal v mladih letih kot enega izmed vodilnih
teoretikov in praktikov na področju športne kulture med Slovenci
v Italiji, zato je popolnoma
naravno in logično, da je omenjeni dimenziji - vsestransko delovanje
na
športnem področju - dodal še pisanje o športni tradiciji pri nas ter
o
pomenu in vlogi športa med Slovenci. V zadnjih letih je Pavletič spisal
kar
nekaj knjig, ki sedaj bogatijo naše védenje o slovenskem športu pri nas.
...
Profesor Bojan Pavletič, eden izmed utemeljiteljev slovenskega športa
pri nas po drugi svetovni vojni, se je že pred leti lotil raziskovanja
športnega sveta. Za sabo ima že nekaj uspešnih podvigov, natisnjenih
publikacij. Tokrat se je spoprijel s Sokolom na drugačen način. Želel
je prikazati sokolsko gibanje v Trstu skozi vodstvene kadre in odbore,
ki so dajali smernice in poganjali celotno gibanje. Vemo, da so povsod
zelo pomembni
prav ljudje, ki so gibalo delovanja. Iz seznamov, kjer je zabeleženih
na desetine imen, lahko črpamo spoznanje, kako globoko je bilo
pri nas zasidrano sokolsko gibanje, ki je zajelo vse sloje prebivalstva:
od delavca do uradnika, od meščana do podeželana, od preprostega
do premožnega človeka. V sokolskem gibanju so bili fantje in dekleta,
ženske in moški, deklice in dečki. Telovadba in narodna zavest
sta jih družila.
Cilji in nameni sokolskega gibanja pri nas so bili podobni ostalim,
vpliv je nedvomno prihajal iz Ljubjane in iz Prage. V Trstu je
nadalje Sokolu dajalo ritem
narodnjaško gibanje Edinost, saj je sokolsko gibaje spadalo v narodno
liberalni tabor.
Bogato pripoved Bojana Pavletiča je treba razbrati iz kopice drobnih
podatkov in iz dolgega seznama imen. Kdor zna pravilno brati,
bo z zadovoljstvom prebral knjigo, saj ga bo obogatila z novimi spoznanji
iz naše slovenske polpretekle zgodovine, na katero smo lahko ponosni.
Sokoli so bili začetniki slovenskega športnega gibanja pri nas.
Vsi dobro vemo, kakšno težo je imel šport pri nas v vsem tem obdobju,
ki se iz druge polovice XIX. stoletja vleče v današnji čas, ko
slovensko športno gibanje predstavlja Združenje slovenskih športnih
društev v Italiji. Pri njegovem rojstvu je sodeloval v prvi osebi
Bojan Pavletič, ki je zato pravšnja oseba, da nam
predstavi v pisni obliki delček bogate slovenske športne tradicije v
Trstu.
Tako je danes pred nami knjiga o Sokolih v Trstu.
Na sto straneh se skozi besedo in sliko sprehodimo skozi Tržaški
Sokol v letih 1869 - 1927, čeprav je pravo delovanje Sokola zamejeno
v dobo štiridesetih let: 1882 - 1922.
Vogalni pomniki knjige so občni zbori Tržaškega Sokola. Ob tem zvemo
za
delovanje v tistem letu. Avtor nas prav skozi občne zbore, od leta
1882
dalje, popelje skozi pestro delovanje. Iz poročil na rednih letnih
občnih
zborih veje pestro delovanje Tržaškega Sokola. Predvsem pa naletimo
na
imena oseb, ki so vodila sokolsko gibanje v Trstu.
...
Knjigo bogatijo
dokumenti iz tržaškega držĺavnega arhiva ter predvsem fotografije,
ki nam prikažejo razne vidike sokolstva. Fotografije so iz
fototeke Odseka za zgodovino pri Narodni in Študijski knjižnici.
Avtor je moral pred pisanjem knjige opraviti raziskovalno delo, saj ne obstoja arhiv Sokola, ki je v glavnem zgorel
ob
nasilnem požigu Narodnega doma 13. julija 1920. Do gradiva je lahko
prišel
le po dveh poteh: skozi prelistavanje in prebiranje časopisja (predvsem
tržaška Edinost in ljubljanski Slovenski narod) ter skozi iskanje v arhivih
v
Trstu in Ljubljani. Vsega tako zbranega gradiva je bilo dovolj, da je
avtor obudil v pisani besedi delovanje Tržaškega Sokola. Avtor nam ne
pripoveduje
zgodbe o Sokolu v Trstu, temveč nam ponuja kopico podatkov, imen
in datumov. Po eni strani je lahko zapisan suhoparen, vendar pozornemu
bralcu
ogromno pove. V knjigi Bojana Pavletiča zaživi plodovito in lepo
obdobje slovenske narodne prebuje - Tržaški Sokol. Lepo obdobje se zaključi
s
požigom Narodnega doma v Trstu (13. julija 1920) in z nasilnim zatrtjem
Sokola s strani fašističnega režima. Zgodovinska pripoved o Sokolu naj
nas prepriča
o naši bogati športni tradiciji, ki jo danes nadaljuje Združenje
slovenskih športnih društev v Italiji z včlanjenimi enotami. Pogled
v preteklost
naj nas krepi v delu v sedanjosti, predvsem pa naj bo pogled uprt
v bodočnost, v nove generacije. Iz zgodovine se učimo za bodočnost.
Knjigo
priporočam vsem, predvsem pa mladim. S to knjigo smo nedvomno obogatili
zgodovinsko knjižnico slovenske preteklosti. Obenem je izredno važno,
da
lastno preteklost znamo sami raziskati in opisati. Tudi v tem je
vrednost knjige, domači avtor, športni delavec Bojan Pavletič,
nam v besedi in sliki prinaša sporočilnost sokolske ideje.
|