IMG_0279

DOBERDOB – S prijetno in uspelo svečanostjo so v eptek, 8. septembra 2017, v občinski telovadnici v Doberdobu obeležili petletnico delovanja mažoretnega društva Doberdob. Svečanosti so se udeleležili številni občani in gostje, med katerimi naj omenimo predsednika deželnega CONI Giorgia Brandolina, predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina, doberdobskega župana Fabia Vizintina, predstavnika Krajevne skupnosti Prvačina, Branka Gregoriča (Doberdob in Prvačina sta pobrateni) in druge zastopnike doberdobskih društev in ZSKD.
Kot gostje so nastopile tudi mažoretke iz Prvačine in iz Lignana, s katerimi ima doberdobsko društvo dobre stike. V dvorani so  si prisotni lahko ogledali številna priznanja in nagrade, ki so jih mažoretke osvojile na raznih tekmovanjih in drugih nastopih.
Prijetna prireditev se je končala z družabnostjo in seveda z “jubilejno torto”.

Govor predsednice društva Magde Prinčič

Dober večer vsem in dobrodošli.
Čudim se, da je prešlo že pet let, odkar smo se prvič srečale na župnijskem dvorišču; to je biloo 6. oktobra 2912, kjer se je ta naša, lahko bi simpatično rekli, ustolovščina začela.
Enkrat meseca marca istega leta smo se dobili v godbeniški sobi na sestanku, kjer se je govorilo o organizaciji praznovanja 100-letnice ustanovitve doberdobske godbe na pihala Kras. Takrat mi je prišlo na misel, da bi ob tej priliki lahko tudi ustanovili mažoretno skuino, ki bi ob prilikah spremljala godbo. Predsednik Luciano Gergolet in ostali člani odbora so me nekam čudno polgedali, a vseeno rekli, da je ideja dobra in naj poskusim. Takrat sem še sodelovala s pihalnim orkestrom pri vodenju godbeniške šole in glasbenih uric.
Kako naj začnem in na koga naj se obrnem, je bila zame  uganka. Obrnila sem se na goriško SKGZ za pomoč. Radi so mi dali nekaj telefonskih številk, med njimi tudi tisto mažoretne twisling skupine iz Prvačine. Ker je naša vas pobratena s Prvačino, sem seveda najprej zavrtela to številko. Odgovorila mi je predsednica, gospa Bogdana Godnič, ki je z izrednim veseljem takoj pristala na srečanje. Dobili sva se, pogovorili in prvi korak je bil napravljen. Začeli smo s treningi, najprej v župnijski dvorani, nekaj časa na sedežu Kulturnega društva Jezero, končno pa v tej občinski telovadnici, ki je najprimernejši prostor za tako vadbo.
Od vsega začetka našo skupino vodita mentorici Tjaša Pišot in Anica Godnič.  Hvala njima dvema in njuni požrtvovalnosti imamo danes skupino, ki je v teh letih rastla v kvaliteti. Stopnjevale so se pohvale, priznanja in končno tudi medalje. Nekateri so nam rekli, da je pet let premalo in da nima smisla praznovati. Nič bolj zgrešenega; za nas je to izredno velik doseženi cilj, nikoli si ne bi predstavljala, da sploh do tega pridemo, ker se je vse začelo kot igra, ki pa je iz dneva v dan postajala nekaj resnejšega. Kot predsednik skupine dane in tehnični vodja včeraj mi je v veliko čast, da so nekatera dekleta skupine  hčerke tistih mamic, ki so z mano zrastle v Kulturnem društvu Jezero, kjer je bilo tudi takrat delovanje res pestro. To pa pomeni, da kot so mi takrat zaupali, mi zaupajo še danes. Tista leta so ostala v zelo lepem spominu, kot bo ostala v lepem spominu danes ta lepa izkušnja.
Kaj vsega je bilo v teh petih letih narejenega, koliko skrbi, koliko danih ur in truda je bilo vloženega v to dejavnost, si samo lahko predstavljate. Teba je bilo  primernih oblek, obutve, in kar je bilo najpomembnejše mažoretne palice seveda. Začeli smo s tanjšimi  70-centimetrskimi aluminijastimi vodnimi cevmi. Danes se nam zdi to smešno, a ko so se dekleta prvič uradno prestavila doberdobskemu občinstvu v župnijski dvorani 10. marca 2013 in zavrtela te palice, je bil to zame najlepši trenutek v zadnjih letih, ves trud je bil pozabljen, končno smo imeli v Doberdobu poleg drugih dejavnosti tudi mažoretno skupino, ki je prva na našem slovenskem teritoriju in tudi bližnjemu italijanskemu okolišu.
Sledilo je nato nič koliko nastopov po raznih prireditva, uspehov in priznanj in še in še, vse do prvega tekmovanja v Novi Gorici in leto kasneje v Lignanu, kjer si je skupina velikih danes jih imamo 3, prislužila srebrno odličje. Naknadno tekmovanje v hrvaškem Samoboru je prineslo srednji skupini bronasto kolajno. Profesionalne palice, nove obleke, nove koreografije v twirling plesu involja do še lepših dosežkov nas je letos osrečilo zlato odličje v Samoboru. Tam smo bile edina italijanska skupina in seveda predstavljale Italijo, kar ni malo.
Letos januarja smo ustanovile novo športno društvo. Včlanjenje v CONI in seveda v ZSŠDI nam odpira nova vrata za tekmovanja in nastope.
Ob koncu mi dovolite, da se zahvalim vsem, ki so nam v teh letih pomagali, zahvala gre tudi sponzorjem, ki so nam finančno pomagali, da smo letos lahko organizirali prirpavljalni enotedenski tečaj, ki se je danes zaključil.
Hvala vsem saršem za zaupanje. Posebna hvala pa gre nekaterim članicam našega odbora, ki s požrtvovalnostjo sledijo vsemu birokratskemu iterju, ki je  premogokrat izedno zapleten. Hvala, zares iskrena hvala vsem. Moj oseben topel hvala pa ge gospe predsednici mažoretne – twirling skupine iz Prvačine Bogdani Godnič in prosim jo, naj se mi pridruži. Gospa je namreč vse od oktobra 2012 do januarja 2013 vozila na treninge naši mentorici Tjašo in Nino, kajti takrat sta bili še mladoletni in nista imeli vozniškega dovoljenja. to je bil znak prijateljstva med nami, zato naj bo šop rož znak prijateljstva in še nadaljnjega sodelovanja.

IMG_0887
IMG_3450
DSCF0812-A

Pozdravni nagovor predsednika ZSŠDI, Ivana Peterlina

Drage slavljenke!
Prinašam vam občuten in prisrčen pozdrav Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, naše krovne športne organizacije, čigar delček ste od aprila – kot 59. članica – tudi vi!
Navidez je pet let kratka doba, a je vendar priložnost, da se ozreš nazaj na prehojeno pot in lahko postaviš prvi resnejši obračun opravljenega dela. No, in v teh trenutkih, ko se v mislih zazreš nazaj, se ti kot neke vrste filmskega traku zavrti petletno delo in vsak fotogram je prepleten z občutkom truda,  zagnanosti, navdušenja pa tudi razočaranja, če se nekaj ni posrečilo, vsekakor pa z zadoščenjem, da je bilo opravljeno res veliko delo. Zato je pogled na prehojeno pot res lahko svetal in poln zadoščenj. Iz niča je zraslo društvo, ki ima danes točno definirano dejavnost in ki na naši slovenski športni sceni predstavlja novost. In že to je nekaj omembe vrednega.
Prejmite iskrene čestitke z željo, da bi vas dobra volja, navdušenje in  strokovna rast ne bi nikdar ne zapustile. V imenu vseh slovenskih športnikov vam želim še veliko uspehov.
Naj živijo doberdobske mažoretke!