Redna novembrska seja je bila vsebinsko zelo razgibana in zanimiva,
saj so se odborniki dotaknili kar nekaj vprašanj vsebinske narave.
Predvsem so obravnavali pravilnik, ki ureja status in financiranje
združenih ekip in prišli do sklepa, da se odslej upoštevajo kot
združene tiste ekipe, v katerih sodelujejo vsa društva, ki gojijo
določeno panogo. V primeru pa, da sodelujejo samo posamezna društva
brez globalnega razvojnega programa, se bo to tolmačilo kot sodelovanje
in ne združevanje.
V zvezi s sodelovalnimi pobudami so člani izvršnega odbora s precejšnjo
mero zaskrbljenosti ugotovili sorazmerno nov pojav v našem športu,
t.j. da se nekatera naša društva povsem zavestno in programsko
odločajo za sodelovalno ali celo združevalno politiko z italijanskimi
športnimi enotami. Zaskrbljenost izvira iz dejstva, da ta povezovanja
ne nastajajo na članskem področju, temveč na mladinskem, kar pomeni,
da se pri vadbi zavestno odpovedujejo slovenskemu jeziku, t.j. eni
temeljnih vrednot, zaradi katerih so sploh društva nastala.
Ta vdor večinskega sveta v naš športni prostor je precej zaskrbljujoč
in zato tudi ne sme čuditi, če se slovensko športno društvo obrača
na slovensko višjo šolo s prošnjo, ki je napisana samo v italijanščini.
Upati je, da je to bil le spodrsljaj, vendar nam to narekuje, da
si ponovno postavimo vprašanje, kam lahko to pelje. Gre samo za
posamezne neljube primere, ali gre za počasno izgubljanje zavesti
o nuji, da ohranjamo še naprej lastno specifiko in identiteto? V
tem drugem primeru bo pač potrebno ponovno poklicati k redu in odgovornosti
društvena vodstva.
Odborniki ZSŠDI so podali tudi nekaj kritičnih ocen o zadnji raziskavi
Slori-ja, ki je zagledala luč sveta prav pred kratkim in je tesno
povezana tudi z našim športom. Raziskava, ki jo je opravil prof.
Aldo Rupel nosi naslov Športna in narodna identiteta Slovencev v
Italiji Đ Pomen športa v njihovem življenju, je po vsebini zelo
zanimiva. Njeni izsledki in zaključki odpirajo celo vrsto verjetno
neslutenih vprašanj, nad katerimi se bo treba zamisliti. Škoda,
da je v knjigi nekaj tiskarskih spodrsljajev pa tudi nekaj pomanjkljivosti,
saj na primer pri naštevanju bibliografije slovenske telesne kulture
v Italiji avtor spregleda kar štiri raziskave s področja našega
športa, ki jih je ZSŠDI opravilo v prejšnjem desetletju z naslovom
Slovenski šport po letu 2000.
Na seji seveda ni manjkala tekoča problematika, ki je zadevala Nagrado
šport in šola, manifestacijo Naš športnik, ki bo 14. decembra
v telovadnici pri Briščikih, predlog za Bloudkova priznanja, sodelovanje
na posvetu o starostnikih, ki ga organizirajo deželne ustanove za
razvoj športa, ki bo 18. novembra v Trstu in 23. novembra v Huminu.
Sklenjeno je bilo tudi, da se ZSŠDI aktivno vključi v pobudo za
civilno službo z namenom, da pride neposredno do možnosti razpolagati
s prostovoljci, ki so vpisani v posebne sezname, ki jih predvideva
zakon. S tem v zvezi bodo sprožili tudi večjo akcijo obveščanja
med mladimi, ki pridejo v poštev za to alternativno službo.
|
