* SLO - V nabito polni Gregorčičevi dvorani je bil 56. redni občni zbor SPDT, na katerem je po izvolitvi predsednika OZ Vojka Slavca imela osrednje poročilo predsednica Marinka Pertot. Sledila so poročila tajnice Sabrine Žezlina, balgajničarke Patrizie Krevatin, gospodarja Franca Starca, za jamarski odsek Sojan Sancin, planinski odsek Katja Starec, smučarski odsek Laura Venier, alpinistični odsek in za predavateljsko dejavnost Marinka Pertot.
Med občnim zborom so podelili tudi priznanja Planinske zveze Slovenije nazaslužnejšim planincem. Priznanja je podeljeval podpredsednik PZS Marko Gorsič. Najvišje priznanje, Zlati častni znak, je prejel naš alpinist in publicist Dušan Jelinčič.
Na občnem zboru so bili prisotni številni gostje, za:
MDO: Albin Znidarčič; Obalno planinsko društvo Koper: Meri Kermolj, Lidija Čerin, Darko Butnar; PD Integral
predsednik Brane Vasič in Valerija Vasič, Tomo Rusimovič in Mika R., Rado Adrovič;
PD Podpeč – Preserje: predsednica Marija Gorsič;
PD Sežana: Alenka Kontelj – blagajnik, Jožica MILAVEC – nadzorni odbor,
PD Tolmin: Žarko Rovšček; Planinsko zvezo Slovenije: podpredsednik Marko Gorsič;
SD Devin: Viktor Stopar;
SKGZ: predsednik tržaškega odbora Ace Mermolja;
SPDG: podpredsednik Loredana Prinčič, Vlado Klemše, Aldo Baucon;
SSO: Igor Švab;
ŠZ SLOGA: Viktor Stopar. Pisni pozdrav je poslal predsednik ZSŠDI Jure Kufersin.
Po razpravi in razrešnici nadzornega odbora (poročilo je prebral Lojze Abrqm) so sledile volitve. Predsstavili so samo eno listo, ki pa je bila v celoti potrjena.
Novi odbor, ki je naslednji: Borut Bogatez, Patrizia Krevatin, Igor Pertot, Marinka Pertot, Stojan Sancin, Livio Semec, Franc Starec, Katja Starec, Peter Suhadolc, David Štrajn, Laura Venier in Sabrina Žezlina.
Nadzorni odbor: Lojze Abram, Pavel Fachin in Angelo Kermec.
(vsa poročila po slikah)
Foto: Lako
Marinka Pertot
Patrizia Krevatin
Sabrina Žezlina, Marinka Pertot, Patrizia Krevatin
Od leve: Sabrina Žezlina, Vojko Salvec, Marinka Pertot, Patrizia Krevatin
Vojko Slavec, Marinka Pertot
Enominutni molk v spomin na Bojana Pavletiča
Enominutni molk v spomin na Bojana Pavletiča
Vojko Salvec
Sabrina Žezlina
Patrizia Krevatin
Franc Starec
Stojan Sancin
Katja Starec
Laura Venier
Veronika Sossa
Marisa De Filippo
Aldo Žezlina, Marinka Pertot, Marko Gorsič
Elči Abram, Marinka Pertot, Marko Gorsič
Slavko Salvec, Marinka Pertot, Marko Gorsič
Zvezdan Babič
Dušan Jelinčič, Marinka Pertot
Dušan Jelinčič
Dušan Jelinčič, Marinka Pertot, Marko Gorsič
Marko Gorsič
Ace Mermolja
Igor Švab
Albin Znidarčič
Vlado Klemše
Viktor Stopar
Vojko Slavec
Veronika Sossa
Lojze Abram
Stojan Sancin
PREDSEDNIŠKO POROČILO - Marinka Pertot
Drage planinke, dragi planinci, cenjeni gostje, dober večer!
V preteklem letu je društveno delo potekalo v glavnem po ustaljenih tirnicah vendar v iskanju novih poti, svežih idej in novih izzivov.
Da bi društvene dejevnosti čim bolje uskladili, smo se redno sestajali na ponedeljkovih sejah, skupno jih je bilo letos 30, tem je treba prišteti še sestanke posameznih odsekov in meddruštvenih odborov.
V letu 2009 je štelo društvo 256 članov s plačano članarino, od katerih je bilo 57 novih. 194 tržaških planicev se je včlanjenih tudi v PZS. Novi člani so v glavnem mladi, ki so obiskovali alpinistični tečaj in otroci, ki se vpisujejo na smučarske tečaje. Žal se smučarskih tečajev udeležujejo le kako leto, nakar se zaradi drugih obveznosti in interesov oddalijo od društva. Ne oni sami ne njihovi starši ne čutijo pripadnosti društvu, so pravzaprav le njegovi uporabniki. Prav zato društvo stremi po iskanju novih strategij, svežih idej in vabljivih pobud, ki bi pritegnile mlade, predvsem mlade družine in v njih utrdile občutek pripadnosti društvu.
Odbor, predvsem pa Mladinski in Smučarski odsek, se trudijo, da bi s svežimi ponudbami pritegnili mladino in vzbudili v njej ljubezen do narave in vsakovrstnega udejstvovanja v naravi. V tem smislu smo si v pretekli sezoni zamislili več pobud, da bi popestrili ponudbo. Žal pri izvajanju slednjih pa nismo imeli vedno dovolj sreče, saj je izlet za mlade družine v Kobarid odpadel zaradi neprimernih vremenskih razmer.
Prenoviti in obogatiti smo želeli tudi smučarsko dejavnost. Predvsem Zimskim športnim igram smo želeli dati novo, pestrejšo in mikavnejšo obliko, da bi ob merjenju moči in smučarskih sposobnosti nudile udeležencem pravo doživetje na snegu. Naše Zimske športne igre so nastale kot rekreacjiske igre, v času so se sicer spreminjale in posodabljale. Po štiridesetih letih je prišlo do prekinitve tradicije, v želji, da bi se vrninli na izhodišče pobude, na tako izhodišče, kakršnega sta tekmam na začetku dala njihova pobudnika, takratna predsednica dr. Sonja Mašera in prof. Bojan Pavletič. Naše društvo je predvsem rekreacjisko društvo zato so tudi naše Zimske športne igre predvsem rekreacijskega značaja, zabavne in sprostitvene, daleč od agonističnih idej in zahtev. V tem duhu smo dokaj zgodaj začeli s pripravami, vendar je bil žal zalogaj prevelik, da bi lahko spremembo izvedli v eni sami sezoni. Vendar priprave so nam nudile veliko novih izkustev, bile so nam v veliko obogatitev, zato smo prepričani, da se nam bo v prihodnji sezoni trud obrestoval.
Osrednja društvena dejavnost pa ostaja kljub vsemu izletništvo. V pretekli sezoni je bilo napovedanih 35 izletov. Zaradi slabega vremena, pomladanskega preobilnega snega in drugih neprimernih vremenskih razmer, so nekateri izleti odpadli. Skupno smo letos izvedli 30 izletov. Najštevilčnejši so bili avtobusni izleti, teh je bilo letos 5. Nenaklonjene vremenske razmere so okrnile tudi udeležbo na nekaterih, običajno številčnejših izletih. Tako je npr. 1. januarja v mrzlem, deževnem popoldnevu le peščica prav korajžnih izletnikov suvereno korakala proti vrhu Medvedjaka, da bi si po ustaljeni navadi tam izrekli novoletna voščila, metdem ko beležimo običajno na tem izletu množičen obisk. Vsekakor se je letošnjih izletov udelžilo preko 800 pohodnikov.
Tu gre opozoriti tudi na problem vodičev, ki postaja čedalje bolj pereč. Ne le, da nimamo izprašanih vodičev, kar je naša rakrana, tudi ostalih žal močno primanjkuje. Redki društveni vodiči so zato stalno na terenu, stalno preobremenjeni. Prav njihovi veliki požrtvovalnosti in razpoložljivosti gre vsa zahvala, da nam je kljub težavam uspelo uresničiti načtrovani program.
Za rekreacijo smo letos priredili tudi zelo uspel tečaj nordijske hoje, zato ga mislimo v pomladnih mesecih ponoviti, oziroma nadgraditi.
Kot sem na začetku že omenila, je glavna skrb glavnega odbora prav podmladek, zato stoji odbor skrbno ob strani odsekom, ki se posvečajo mladini. Kot v prejšnjih letih, je tudi v pretekli sezoni tesno sodeloval z Mladinskim odsekom, predvsem pri načrtovanju izletniške dejavnosti za najmlajše, pa tudi pri organizaciji Planinske šole na Planini Jezero. Zahtevna, istočasno tudi vabljiva pa je bila organizacija orientacijskega teka po kraški gmajni za šolsko mladino, ki ga je Mladinski odsek lani organiziral že četrtič zapored. Ker je ta športna panoga pri nas še vedno premalo poznana, smo zainteresiranim šolam v okviru šolskega pouka ponudili tudi krajši tečaj o orienteeringu. Številne šole so izkoristile ponudbo in tako sta Peter Suhadolc in Robert Devetak predavala na številnih osnovnih in srednjih šolah. Na tekmo se je prijavilo zelo veliko tržaških šol, prvič je sodelovala tudi Srednja šola iz Sežane, število vpisanih pa je bilo rekordno, kar 450. Zaradi izredno slabega vremena pa so se nekatere šole odpovedale tekmi, tako se je na štartu predstavilo skupno 290 otrok in mladostnikov. Kljub grozečim oblakom, nam je uspelo tekmo izpeljati, čeprav se je zaključila v siloviti nevihti z dežjem in točo, vendar v lepem vzdušju in brez incidentov. Pokroviteljstvo za tekmo so nam nudili: Deželni šolski urad, Pokrajina in urad ZSŠDI.
Zelo razgibana je tudi dejavnost ostalih odsekov. Z mladino se ukvarja tudi Smučarski odsek, ki na sobotnih smučarskih tečajih uvaja najmlajše, pa tudi manj mlade v spoznavanje zimskih športov.
Živahno je delovanje alpinistov, ki vneto trenirajo na umetni steni v Športnem centru v Bazovici in v naravi, ukvarjajo pa se tudi s turno smuko.
Dragocena sta tudi raziskovalna dejavnost jamarjev in delo markacistov. O vsem tem pa kaj več v poročilih posameznih odsekov.
Tudi letos smo aktivno sodelovali s Športno šolo pri oblikovanju in izvedbi projekta »Skoči, teči, meči«. Naša ponudba, organizacija izletov za šolsko mladino ter šola za smučanje – sobote na snegu-, se je letos obogatila tudi z uvajanjem plezalnih veščin na umetni steni.
Tudi naše poti se s pridom uporabljajo, predvsem pot Sonje Mašera. Žal pa so neznanci kmalu po otvoritvi poti, poškodovali markacije, na nekaterih odsekih so celo zarisali zavajujoče znake, tako da bomo morali pomladi pot na novo markirati. Tudi pot posvečeno naši dobrotnici, Vekoslavi Slavec v dolini Glinščice, bomo morali še dodatno opremiti.
Odbor stalno vzdržuje stike s Planinsko zvezo Slovenije. V organizaciji slednje je prišlo junija v uradu Vlade Republike Slovenije v zamejstvu in po svetu do srečanja med predstavniki PZS in predstavniki zamejskih planinskih društev z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjanom Žekšem. Predsednik Zveze in predstavniki posameznih društev smo ob tej priliki prikazali ministru društveno delovanje in nakazali probleme s katerimi se društva soočajo.
Stalni in plodni so bili tudi odnosi z Meddruštvenim odborom Primorsko-Notranjskih planinskih društev.
Veliko skrb je nadalje odbor vlagal v vzdrževanje stikov s sorodnimi društvi predvsem s slovenskimi društvi v deželi Furlaniji Julijski krajini in na Koroškem: s Planinskim društvom iz Gorice, Planinsko družino iz Benečije ter Slovenskim planinskim društvom iz Celovca, in z italijanskimi planinskimi društvi CAI (SAG in XXX Ottobre iz Trsta ter CAI iz Crespano pri Bassano del Grappa), kakor tudi z društvi iz matične domovine. Prisrčne stike goji predvsem s pobratenim društvom Integral, z Obalnim planinskim društvom iz Kopra, z Društvom plezalcev Koper, s katerim redno sodelujejo predvsem člani alpinistišnega odseka, s PD Sežana ter s planinsko skupino Kulturnega društva Bazovica iz Reke.
Še žalostna nota, sredi julija smo se za vedno poslovili od prof. Bojana Pavletiča, ki je kot mlad fant, poln navdušenja in novih idej, v prvih povojnih letih aktivno sodeloval pri povojni organizaciji našega društva. Postal je prvi načelnik Mladinskega odseka, sodeloval je pri ustanavljanju Alpinističnega in Smučarskega odseka in že leta 1952 je postal prvi izprašani smučarski učitelj na tržaškem. Pozneje je bil pobudnik Športne šole. Lansko leto, ko je bil že hudo bolan, pa je naše društvo izdalo njegovo poslednje delo, knjigo „Vrhovi v megli“, ki jo je uredil Lojze Abram. Prof. Pavletiču iskrena hvala za izredno dragoceno organizacijsko delo.
Prosim, da bi se z eno-minutnim molkom poklonili njegovemu spominu.
Na koncu naj se še toplo zahvalim vsem odbornikom in načelnikom odsekov za njihovo sodelovanje in za nesebično delo. Posebna zahvala gre vsem članom in članicam, ki stojijo društvu stalno ob strani in vsakič priskočijo na pomoč. Še enkrat hvala bivšim odbornikom in prijateljem Francu Armaniju, Elči in Lojzetu Abramu in še posebno Paolu Sossiju, Slavkotu Slavcu ter Bernardu Floreninu za vstrajno in večkratno vodenje izletov, saj brez njihove pomoči ne bi speljali celotnega programa. Abramu gre posebna zahvala tudi za uredniško delo in za pomoč pri zapisovanju društvene kronike. Prisrčna zahvala tudi Vojki Kralj, ki redno skrbi za planinsko rubriko v Primorskem dnevniku. Iskrena zahvala gre tudi vsem tistim članom, ki so ob izpolnjevanju davčnih obveznosti (obrazca 730 ali Unico), namenili 5‰ delovanju našega društva.
Zahvala gre tudi Združenju slovenskih športnih društev v Italiji ZSŠDI, predvsem osebju, ki nam stalno stoji ob strani pri pripravljanju prošenj in pri izpolnjevanju davčnih obveznosti. Iskrena zahvala gre Zadružni kraški banki, tiskarni Graphart, in vsem ostalim, ki so nas gmotno podprli ali nam na kakršenkoli način pomagali in s tem omogočili naše delovanje.
Podelitev priznanj
Dva člana Planinskega društva OBRUČ z Reke sta pred kratkim prehodila celotno Vertikalo od Peči do Glinščice
To sta :
gospa ROMINA VIDRIH
in
gospod SAVO MILANOVIĆ, ki prejmeta značke o prehojeni poti.
ČASTNI ZNAK PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
Bronaste značke prejmejo:
Elči Abram
De Filippo Marisa
Žezlina Aldo
Srebrne značke prejmejo:
Slavko Slavec
Babič Zvezdan
Zlato značko prejme:
Dušan Jelinčič
TAJNIŠKO POROČILO - Sabrina Žezlina
Tajniško poročilo zaobjema le prikaz delovanja glavnega odbora v kolikor bodo o delu posameznih odsekov poročali njihovi načelniki.
Uvodoma pa se bomo vseeno dotaknili dveh večjih društvenih manifestacij, pri katerih je bil poleg odsekov soudeležen celoten odbor. Velik napor je tako društvo vložilo v organizacijo 4. Orientacijskega teka, ki se je odvijal 12. oktobra na prostoru športnega združenja Gaja na Padričah, podrobnejše poročilo o manifestaciji pa bo podala načelnica mladinskega odseka.
Prav tako je glavni odbor tesno sodeloval s smučarskim odsekom pri organizaciji Zimskih športnih iger. Ob izteku 40. Zimskih športnih iger, ki so bile v lanskem letu na Trbižu, smo namreč sklenili, da bomo v bodoče tekmo spremenili, in sicer tako, da bi spet postale igre na snegu, kot so bile zasnovane na začetku. V letošnjem letu se je smučarski odsek še posebej angažiral, da bi tekmo posodobil. Prepričani smo namreč, da velik del smučarjev, ki se ne udejstvujejo tekmovalno, bi imel veliko več zadoščenja ob udeležbi na tekmovanju v različnih disciplinah na snegu. Kljub temu, da smo pravočasno začeli snovati naše nove tekme, smo bili na koncu primorani tekmo odpovedati, ker smo pri oranju ledine naleteli na velike in nepredvidene težave. O celotnem delovanju smučarskega odseka bo poročala načelnica.
Srž društvenega delovanja je izletništvo. V pretekli sezoni smo načrtovali 35 izletov, slabo vreme ali nepredvideni problemi so nam večkrat ponagajali, da smo bili prisiljeni nekatere izlete prenesti ali jih celo odpovedati, vendar nam je vzpelo izpeljati 30 izletov. Po težavnostni stopnji in dolžini so bili izleti medseboj zelo različni in jih lahko razvrstimo v različne kategorije.
Najprej so to izleti v bližnjo okolico, za katere se odločamo v glavnem v pozno jesenskem, zimskem in zgodnjem pomladnem času, ko so dnevi krajši ali je vreme manj stabilno. Med temi izleti naj omenim izlet na Slavnik 4. oktobra, vzpon na Kucelj 18. oktobra, slikovit izlet v Brkine 29. novembra, ki ga je vodil Slavko Slavec. Tradicionalni izlet po tržaški okolici si je zamislil Lojze Abram in ga kljub hudemu mrazu z velikim uspehov speljal po območju sv. Ivana, Lonjerja in Bošketa 24. januarja. Zadnji izlet iz te skupine je bil 21. februarja, ko smo se podali po dolini Glinščice po poti Vekoslave Slavec.
Običajno najdejo mesto v našem programu tematski izleti, letos smo med slednjimi izpeljali geološki izlet, ki ga je 15. marca vodil gospod Paolo Sossi v okolico Sežane, pred sprehodom pa smo si ogledali botanični park v Sežani in razstavo geoloških in botaničnih eksponatov.
Veliko zanimanja je bilo tudi za avtobusne izlete. Z avtobusom smo se odpeljali 14. aprila v Ilirsko Bistrico, kjer se je odvijalao že 4. srečanje s slovenskimi planinci iz Reke in s planinci iz Ilirske Bistrice ter s tržačami SPDT-jevci in člani Sloge in Devina. Ob tej priliki smo se podali na »Gure«, ki ležijo na jugovzhodnem delu Snežniške planote. 17. maja pa smo se z dvema avtobusoma, od katerih je bil eden rezerviran za mlade družine z otroki, odpeljali v Podpeč od koder so se podali v Iški Vintgar in se povzpeli na 1107 m visoki Krim. Izlet smo izvedli v sodelovanju s planinskim društvom Podpeč – Preserje. Z avtobusom smo se nadalje odpeljali na 38. srečanje obmejnih planinskih društev, ki je bilo letos 14. junija v Šentrožu na Koroškem v priredbi Slovenskega planinskega društva iz Celovca. Avtobusni izlet je bil nato 21. junija ob srečanju s pobratenim društvom Integral, ki je bilo tokrat v naši organizaciji. Prijatelje iz Ljubljane smo peljali v dolino Rezije in jim razkrili njene posebnosti in zanimivosti. Posebno pričakovanje je vladalo nadalje za izlet v neznano 13. decembra. Z avtobusom smo se odpeljali proti Ljubljani in se nato pod vodstvom prijateljev društva Integral Ivanke in Janija podali na Šmarno goro.
V poletnih mesecih smo priredili več izletov v visokogorje, nekaj je bilo tudi dvo ali več dnevnih. Zelo zanimiv je bil pohod od Bohinjske Bistrice do Porezna, ki smo ga priredili od 17. do 19. julija. 1. in 2. avgusta smo se odpeljali v Avstrijo in se pozvpeli na 2440 m visoki Rosennock v narodnem parku Nockberge. Udeležili smo se nadalje večdnevnega izleta na Triglav, ki ga že tradicionalno v avgustu, letos je bilo to od 21. do 23., prireja PD Integral iz Ljubljane. Glavnina naših udeležencev je izbrala težjo pot, tisto po brezpotjih. Nadalje 12. in 13. septembra smo se povzpeli na Kamniški Grintavec, 27. septembra pa smo osvojili 1476 m visoko goro Cuar na vzhodnem robu Karniskih Predalp. Ob 50. letnici odprtja koče, poimenovana po Zorku Jelinčiču na Črni Prsti, smo se 24. oktobra odzvali vabilu PD Podbrdo in se v njihovem spremstvu podali po lepi razgledni poti vzdolž Rapalske meje, kjer smo si imeli priliko ogledati bivše italijanske postojanke in vojašnice. Pohodu je sledila proslava s kulturnim programom, ki jo je priredilo društvo Podbrdo.
Kljub neugodnim vremenskim razmeram so bili dobro obiskani nekateri naši tradicionalni izleti, kot je bil na primer pomladanski izlet na velikonočni ponedeljek 13. aprila, ko smo se podali na Črne hribe nad Kostanjevico. Še posebno številčen je bil izlet, ki smo ga priredili na Martinovo nedeljo, 15. novembra ob vodenju domačina Bernarda Florenina. Kljub gosti megli in vlažnemu vremenu se je skupina stotih planincev, med katerimi so bili tudi prijatelji, člani pobratenega društva Integral, podali iz Gabrji na Cerje. Ob povratku v Gabrje se je izlet, kot običajno, zaključil ob družabnosti in veselem vzdušju. Tudi novoletni izlet 1. januarja na Medvedjak, letos 21-tič pod vodstvom Franca Armanija, je močno oviralo slabo vreme, kljub temu pa si je skupina 21 planincev na vrhu Medvedjaka voščila veliko prijetnih izletov v bodoče.
Med takoimenovanimi spominskimi izleti je bil najprej na vrsti, in sicer 21. marca izlet po Poti prijateljstva Boljunec-Beka, ki ga vsako leto prirejamo v sodelovanju z občino Dolina. Že naslednjega dne 22.3. pa se je skupina 19 naših članov, pod vodstvom Bernarda Florenina, podala na spominski pohod na Porezen. V aprilu, točneje 19.4., se je skupina naših članov udeležila 22. Pohoda Mirka Škabarja, ki sta ga priredila SK Devin in razvojno društvo Pliska. 6. septembra so se naši člani v velikem številu udeležili pohoda Bazoviški junaki, ki ga vsako leto prireja ŠD Sloga. 31. oktobra smo se podali v dolino Glinščice, kjer smo položili venec na društveno obeležje v 2. svetovni vojni padlim planincem. V soboto 21. novembra smo se podali na Volnik, kjer smo se pred obeležjem, ki ga je društvo postavilo na vrhu, spomnili preminulega prijatelja in planinca Maria Miliča. Kljub močnemu sneženju prejšnjih dni se je 20. decembra manjša skupina naših članov udeležila spominskega pohoda na Javornik, naslednji teden 27. decembra pa smo se udeležili pohoda brezmeja – Skupne stezice v organizaciji društva Prebeneg-Mačkovlje. Pohod na Dražgoše, 10. januarja, se je odvijal v zelo slabih vremenskih razmerah, zato so se ga udeležili samo trije naši člani.
Med izletniško dejavnostjo lahko omenimo še, da je 27. septembra Franc Starec spremljal skupino prijateljev iz Bassana na Javorniških hribih.
Vse pobude društva so bile stalno zabeležene na društveni spletni strani , ki vestno ureja David Štrajn ob pomoči Gorana Obada in Jerneja Bufona. V letu 2009, in sicer od 1. januarja do 31. decembra, je bilo na naši spletni strani 10.444 obiskov, pregledanih je bilo 113.956 strani. Na spletni strani pa smo objavili 102 novici opremljeni z 98 slikami. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali pri pripravi spletne strani in vsem tistim, ki so pošiljali članke in slike (Vojka Pertot, Franc Starec, Lojze Abram, Katja Starec, Marko Civardi, Luka Vuga in Marinka Pertot). Ob koncu se želimo zahvaliti vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali pri izvedbi našega programa.
Na koncu naj člane še opozorim, da je naše društvo tudi letos potrdilo konvencijo s športno trgovino Sportler. Vsi, ki so že v prejšnjih letih imeli izkaznico trgovine, so pred kratkim prejeli na dom novo izkaznico, ker stara ob novih pogojih ni več veljavna. Novi člani (lanski in letošnji) dobijo pri našem blagajniku Igorju posebno shedo, ki jo morajo izpolniti z osebnimi podatki in izpolnjeno oddati pri blagajni trgovine ob prvem nakupu, kjer bodo naknadno dobili novo magnetno kartico. Pri vsakem nakupu pokažemo pri blagajni magnetno kartico skupaj z redno veljavno društveno izkaznico. Tako imajo pravico do 8% popusta na vsej opremi, 15% popusta na planinski opremi in 20% popusta na opremi znamke Salewa. Pri prvem nakupu dobijo pri blagajni tudi kupone za posebne popuste.
SMUČARSKI ODSEK - Katja Starec
Letošnja smučarska sezona je slonela na smučarskih sobotnih tečajih za osnovnošolsko mladino na Zoncolanu. Priredili smo pet izletov, ki se jih je udeležilo veliko število učencev in staršev. Tečaji so se začeli v soboto, 23. januarja in so se nadaljevali do 6. februarja. Tečajev se je udeležilo 26 tečajnikov. Vsako soboto so se otroci in starši z avtobusom odpeljali do prog. Najprej je bilo na vrsti skupno ogrevanje, nato so se otroci porazdelili po skupinah. Društveni učitelji so vodili tečaje različnih težavnostnih stopenj. Po jutranji vadbi so vsi skupaj kosili in nato se podali še na popoldanske ure tečaja. Zadnjo soboto, 27. februarja, so učitelji nagradili otroke z diplomo za uspešno opravljeni tečaj.
Priredili smo tečaj tekaškega smuka na Pokljuki od 5. do 7. februarja, ki se ga je udeležilo 8 oseb. Letos zaradi tehničnih razlogov, nismo priredili 41. Zimskih športnih iger. Odvijale naj bi se v nedeljo, 7. marca, na progi Priesnig C na Trbižu.
Naj še omenimo, da sta se Laura Venier in Matija Colja udeležila izobraževalnega tečaja za pridobitev naziva Učitelj alpskega smučanja II. stopnje. Luka Vuga pa se je udeležil tečaja za pridobitev naziva Učitelja alpskega smučanja III. stopnje. Čez celo sezono se je odvijala predsmučarska telovadba, ki jo je vodila prof. Meulja. Hvala za pozornost
ALPINISTIČNI ODSEK
SPLETNA STRAN IN PLEZALNI VODNIKI V mesecu marcu 2009 je AO oblikoval spletno stran namenjeno plezalni telovadnici.
Spomladi 2009 je izšla tudi nova izdaja plezalnega vodnika Plezališča brez meja, v petih jezikih, katerega so-avtor je član AO SPDT Erik Švab.
PLEZALNA STENA V zimskem času je bila telovadnica na razpolago članom v večernih urah vsak dan od ponedeljka do petka. Obiskovalcev je bilo okvirno deset, za redno odprtje in varnost pri delovanju pa je skrbelo 5 rediteljev: Borut Bogatec, Goran Obad, Veronika Sossa, Jan Gregori, Jernej Bufon, Ivo Kosmač ter Mitja Bizjak.
TEKMA V BALVANSKEM PLEZANJU Ob priložnosti sezonskega zaprtja telovadnice je AO v mesecu aprilu 2009, organiziral tekmo v balvanskem - boulder plezanju. Tekme se je udeležilo pet članov, ki so uspeli preplezati skoraj vse smeri, do najvišje težavnostne stopnje 6c+. Vse smeri je zasnoval Mitja Bizjak.
KRATKI TEČAJI ZA OTROKE
Devet osnovnošolcev je v soboto 9. maja 2009 plezalo na umetni društveni steni v športnem centru v Bazovici v prisotnosti dveh odgovornih osnovnošolskih učiteljic ter dveh izkušenih članov AO SPDT – Davida Štranja ter Mateja Štolfe. Do ponovnih iniciativ je spet prišlo v mesecu juliju 2009, ko se je s plezanjem na naravnih stenah v Dolini reke Glinščice preizkusilo najprej 28 potem pa še 24 otrok, raznih poletnih centrov na Tržaškem
POLETNA PLEZALNA SEZONA V pomladanskih in poletnih mesecih se je poglavitna društvena dejavnost kazala v plezalni aktivnosti, tako v plezališčih s športnim plezanjem kot v gorah z alpinistično tehniko. V tem času so se člani (med katerimi Veronika Sossa, Jernej Bufon, Borut Bogatec, Goran Obad, Mitja Bizjak, Ivo Kosmač, Matej Lupinc in drugi) redno srečevali vsaj dvakrat tedensko v večernih urah v bližjih in lahko dostopnih stenah, kot so Napoleonska cesta, Sesljan, Črni Kal. Najbolj viden dosežek s strani zgoraj navedenih plezalcev je bila preplezana smer “Highlander” na Napoleonski cesti s težavnostno stopnjo 7a, skupina bolj izkušenih članov (med katerimi Erik Švab, Igor Žerjal, Matej Gruden, David Štranj, Mitja Bizjak in drugi) pa je dosegla težavnost 8b.
ALPINISTIČNI VZPONI Od junija do novembra 2009 je bila zelo aktivna novonastala pet-članska skupina, ki jo sestavljajo Borut Bogatec, Tibor Drasič, Andrej Sosič, Veronika Sossa, Peter Fonda ter Ivana Soban. Opravljenih je bilo kar sedemnajst vzponov, v Julijcih to stran in onstran meje, v stenah nad Vipavsko Dolino, v Karavankah in celo v Dolomitih, s težavnostnimi stopnjami od II do -V. Med najbolj zanimive zgoraj navedene vzpone sodi Triglav po Slovenski smeri, ki velja za zgodovinsko najpomembnejšo slovensko smer v Julijskih Alpah.
V stenah Dolomitov je Erik Švab v navezi z raznimi soplezalci opravil nekaj vrhunskih vzponov, med katerimi prosto ponovitev na pogled smeri Moulin Rouge v skupini Catinaccio z oceno 7b+ (IX-) ter več prvih ponovitev in prostih vzponov v skupini Treh Cin. O tej najbolj znani Dolomitski gorski skupini je Švab pripravil nov alpinistični vodnik, ki je izšel poleti 2009 pri založbi Versante Sud v italijanščini, angleščini in nemščini.
PLEZANJE V ANGLIJI
Junija 2009 se je skupina plezalcev, med katerimi sta bila tudi Igor Žerjal in Erik Švab že drugič vrnila v stene v bližini kraja Pembroke v Veliki Britaniji, kjer so uspeli opraviti vrsto dobrih vzponov v tipičnih obmorskih stenah. Erik Švab je med drugim preplezal svojo prvo smer z oceno E7 na pogled in opravil komaj drugo ponovitev novejše smeri Point Blank z oceno E8 6c (francosko 8a/X-) in tradicionalnim varovanjemm, kar velja za najtežji vzpon slovenskih in italijanskih alpinistov in eden redkih vzponov teh težavnosti, kar so jih kdaj opravili tujci v Veliki Britaniji.
PLEZALNI TEČAJI Oktobra 2009 je kot ponavadi stekel plezalni tečaj, ki je tokrat trajal do polovice januarja 2010. Nadpovprečno obiskan tečaj je privabil kar deset novih plezalcev in odlikoval se je po stalni prisotnosti starejših članov (Veronike Sosse, Jerneja Bufona, Gorana Obada, Iva Kosmača in Mitje Bizjaka), ki so pripomogli pri organizaciji, nadzoru ter poučevanju. Poleg teorije ter praktičnih plezalnih aktivnosti tako v telovadnici kot na naravnih stenah Napoleonske ceste, Glinščice ter Čnega Kala, so bili tečajniki deležni tudi predavanji vremenoslovja in prve pomoči v gorah, predstavitvenega večera o raznih alpinističnih panogah ter enodnevnega plezalnega izleta v Rovinj, na znana plezališča ob morju.
V mesecu februarju 2010 je stekel začetniški plezalni tečaj za mlade, ki ni še zaključen, čigar cilj je, da bi k aktivnosti športnega plezanja privabili tudi mlajše generacije. LEDNO PLEZANJE Tudi v zadnji zimski sezoni so se člani AO posvetili lednemu in kombiniranemu plezanju. Med njimi sta Erik Švab in Klemen Premrl (AO Tržič) v navezi opravila nekaj odličnih vzponov v domačih Julijskih Alpah (na primer novo ledno smer v severnem ostenju Prisojnika pod Vršičem), v Dolomitih, v Dolini Aoste ter v skupini Mont Blanca, kjer sta preplezala enega najlepših in najbolj zahtevnih slapov v Alpah: La Dame du lac (Gospa pri jezeru) z oceno III 6.
TURNA SMUKA Turno smučarska ekipa šteje trinajst članov: Tibor Drasič, Andrej Sosič, Stojan Bolcina, Borut Bogatec, Marko Debelis, Samo Kokorovec, Matej Gruden, Marko Zupan, Borut Plesničar, Mitja Bizjak, Zoran Bandelj, Janko Milič in Marko Ferforglia. Od teh se je deset v mesecu februarju 2009 udeležilo turno smučarskega tečaja v Karnijskih Alpah. Od tedaj je skupina zelo aktivna, kar dokazuje tudi veliko število opravljenih tur (več kot trideset v enem letu), predvsem pa visoka težavnostna stopnja le-teh: največ jih je presegalo stopnjo alpinističnih smukov (čez 40° naklonjenosti), nekatere pa celo mejo ekstremnega smučanja (preko 50° naklonjenosti). Med najpomembnejše dosežene vrhove ter najbolj prestižne smuke sodijo Špik (2.472m) v Julijskih Alpah, v Dolomitih in tujini pa Grossglockner (3.798 – najvišji avstrijski vrh) ter Mont Blanc (4.810 – najvišja gora v Evropi).
POROČILO JAMARSKEGA ODSEKA - Stojan Sancin
V letu 2009 so člani Jamarskega odseka SPDT nadaljevali s tradicionalno raziskovalno dejanostjo. V tem obdobju so opravili okoli 250 ekskurzij in sicer okoli 100 v tržaški pokrajini in okoli 150 v Sloveniji. Pri tem so dosegli naslednje rezultate:
Jama Burja: Največji dogodek v letu 2009 je bilo odkritje jame Burja, ki je dobila to ime zaradi močnega zračnega pretoka, ki piha skozi vhod. Ob odkritju je vhod zapirala pihajoča, nekaj metrov dolga ožina, ki je zahtevala precej ekskurzij, ne posebno zahtevnega dela. Sledi poševno brezno velikih dimenzij, ki pripelje do globine okoli 170 metrov, kjer zadene na okoli 50 m dolg rov s katerim se jama navidezno konča. Tu smo s pomošjo tehničnega plezanja preplezali okoli 50 m visoko steno in dosegli vhod v vrsto zasiganih brezen, ki pripeljejo do velikega podora s katerim, se za sedaj, jama konča. Nad dnom se vidi velik kamin. Globina Burje presega 200m, dolžina pa 500m.
Jama na Klasičnem Krasu v Sloveniji: tekom leta 2009 so člani JO SPDT odkrili, raziskali, dokumentirali in oddali katastu 22 novih jam.
Dimenzije novih jam, brez Burje, so sledeče: ena doseže 100m dolžine , ena preseže 50m, ostale pa presežejo 10m.
Skupna dolžina novo odkritih rovov in brezen znaša nad tisoč metrov. Glede na globino so, brez Burje, vse jame plitvejše od 50m. Glede na porežje je stanje sledeče: 18 jam se nahaja v zaledju Rižane, ena v zaledju Klinšce in 4 v zaledju Timave.
Nove jame v okolici Trsta:
V dolini Klišce smo odkrili eno manjšo jamo.
VG Jame v Sloveniji: tudi tekom 2009 so člani jamarskega odseka nadaljevali z že tradicionalnim iskanjem VG jam v Sloveniji in našli še dve jami.
Tudi letos je Jamarski odsek organiziral izpopolnjevalni tečaj za uporabo tehnik za napredovanje in dokumentiranje. Tečaja se je udeležil en jamar.
Kot ste nekateri verjetno že opazili, deluje že približno eno leto spletna stran www.jospdtrst.org , ki jo urejuje Dean Zobec. Stran prinaša sproti novice o delovanju odseka. Stran je dobro obiskana. Zanimivo je, da ima stran več italijanskih obiskovalcev kot slovenksih in da ima obiskovalce iz cele Italije, kar kaže, da je zanimanje za naš Kras še vedno zelo razširjeno.
POROČILO MLADINSKEGA ODSEKA - Marinka Pertot
Sezono smo pričeli 19. aprila z izletom namenjenim osnovnošolski mladini v dolino Glinščice. Zbralo se je 22 učencev in učenk pred gledališčem v Boljuncu od kod smo se podali proti dolini Glinščice. Povzpeli smo se do cerkvice Sv. Marije na Pečah, kjer se je odvijala naravoslovna delavnica, malo nižje pa so alpinisti pripravili steno, kjer se je lahko poskusilo plezati. Po kratkem postanku smo nadaljevali pot do Botača, po pobočju Griže do kolesarske steze in po tej do razvalin Mohovega gradu in po poti, ki je povezovala Boršt in Zabrežec in zopet do Boljunca.
9. maja smo organizirali jutro na plezalni steni v Bazovici. Priredili smo tudi igre na odprtem in ogledali smo si naravoslovni center, kjer nam je gozdna čuvajka prikazala zanimivosti živalskega in rastlinskega življenja Kraške planote.
Od 29. junija do 4. julija 2009 se je odvijala že deveta izvedba Planinske šole na Planini pri jezeru nad Bohinjem. Namenjena je osnovnošolski mladini. Med tednom smo hodili na izlete različnih težavnostnih stopenj, prosti čas pa smo izrabili za razne igre v koči in v njeni okolici. Glavni cilji planinske šole so spoznavanje narave, gibanje v naravi – varna hoja v hribih in družabno življenje. Skupino 10 otrok so spremljali trije voditelji društva.
V nedeljo, 7. septembra so se tudi člani mladinskega odseka udeležili spominskega pohoda Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga.
Uspešno izvedbo 4. tekmovanja v orienteeringu po kraških gmajnah, namenjeno velikemu številu slovenskim šolarjem in dijakom je preprečila nevihta z močnim vetrom, nalivom in točo. Potekala je na prostoru ŠZ Gaja na Padričah. Na tekmovanje se je vpisalo okrog 450 šolarjev in dijakov, med katerimi tudi dijaki iz Sežane. Nekaj prijavljenih šol se je odpovedalo udeležbi zaradi slabega vremena.
Pokale in kolajne zmagovalcem in šolam smo porazdeli v kasnejših dneh, ker je slabo vreme preprečilo nagrajevanje.
Oktobra je odpadel družinski izlet v Kobarid, ki ga bomo ponovili v tej sezoni.
Vse izlete mladinskega odseka SPDT so vodili člani odseka. Vsi izleti so bili veljavni za pridobitev planinskih značk. Otroci so izlete vpisali v Planinske knjižice. Tudi letos smo podelili lepo število zlatih, srebrnih in bronastih značk.