* SLO - Pred lepim številom članov in gostov je bil v konferenčni dvorani ZKB na Opčinah redni občni zbor AŠZ Sloga. Po uvodnem pozdravu je Ivan Peterlin predal besedo predsedniku društva Primožu Radošu Možini, nakar je sam Pererlin podal poročilo o dejavnosti v pravkar končani sezoni.
(Obe poročili objavljamo v celoti po slikah)

Sledili so pozdravi gostov: predsednika Jureta Kufersina, odbornice za šport repentabrske občine Roberte Škabar in odbornice SK Devin Nadje Kralj.

Sledila je podelitev diplom novopečenim odbojkarskim trenerjem. Teh je kar 10, ki so opravili trenerski izpit in so vsi zrasli iz Sloginih vrst, kar je, kot je poudaril Peterlin, za društvo še kako pomembno in veliko zadoščenje. Kolajne sta Kufersin in Možina nato podelila odbojkaricam ekipe under 14, ki so se uvrtile v pokrajinski finale.

Foto: Lako

Ivan Peterlin, Primož Radoš Možina

Primož Možina

Ivan Peterlin

Jure Kufersin

Roberta Škabar

Nadja Kralj

Predsedniško poročilo - Primož Radoš Možina

Spoštovani Občni Zbor, dragi člani, prijatelji in gostje.

Lani me je doletela čast, da ste me izvolili za predsednika in moram reči, da mi je bilo, po takih prodornih uspehih, kot jih je imelo naše društvo v sezoni 2008-2009, malce neprijetno pri srcu, kaj bo, kajti taki uspehi se pač niso mogli ponoviti.

Vendar moram reči, da se naša zgodba o uspehih kar nekako nadaljuje. Tako dekleta kot fantje so ohranili C ligo in je to posebno za moško ekipo velik uspeh, saj so vsi mladi in so šele lani napredovali v najvišjo deželno ligo. Čestitati moram tako fantom kot dekletom pa tudi njihovim trenerjem za prodoren uspeh!
Poudariti je treba, da smo to dosegli skoro samo z igralci, ki so zrasli na našem zelniku in brez zunanjih okrepitev.

Tudi v nižjih in mladinskih so bili uspehi prav dobri in glede števila mladih odbojkaric in odbojkarjev se nam za bodočnost ni bati.

Podrobneje bo vse to analiziral prof.Peterlin.

Boleča točka pa je bila, lani tako uspešna ekipa Slogatabor, ki je s takim poletom napredovala v državno B2 ligo. Tehnično plat letošnjega neuspeha bodo podali
strokovnjaki, jaz pa naj povem nekaj misli o politično-finančno-organizacijskih vzrokih, ki spremenili navdušenje s konca lanske sezone v malodušje in pasivnost, kar je pripeljalo do zloma.

Prva napaka je bila naivnost odbora, ki je mislil, da bo s svojo radodarnostjo – hoteli smo o priliki svetovnega prvenstva v našem mestu podariti Trstu ekipo v državni B2 ligi in s tem doprinesti k reklami in angažiranju tržaške športne javnosti – prepričal tržaško občino in njeno odborništvo za šport, da je to v njeno korist. Naleteli smo na gluha ušesa! Ne samo da nam občina ni nudila nobene pomoči, prav nasprotno, izpadli smo kot nekakšni tujki, ki se silijo v ospredje. Posledica je bila, da so se ravno tako obnašali potencialni sponsorji in finančna katastrofa je bila tu. Mislim da je to zelo negativno vplivalo na vzdušje ekipe in trenerjev, da o vodstvu sploh ne govorimo.

Kaj reči na to? Spominjam se sizifovih naporov iz šestdesetih let, ko sem se kot mlad odbornik trudil z vodstvom Slovenskega Planinskega Društva, da bi postali člani CAI (Club Alpino Italiano) in kako sta rovarili proti nam sorodni italijanski društvi in skušali preprečiti naše članstvo. Boj je trajal dolgo pa je vendarle uspelo!
Mislim da je tudi tokrat prevladala v italiajnskih merodajnih krogih podobna šovinistična miselnost in to nam je spodneslo noge.

Pa jih je tudi mestu Trst! Saj s tako politiko ne more v moderni Evropi nikamor. Da je tako, se vidi tudi v gospodarstvu, predvsem v luki, saj si tržaški veljaki ne dajo dopovedati, da svoj prostor na soncu lahko dosežejo le skozi okno v slovanski svet. Dokler tega ne bo, bo Trst naprej životaril in se spominjal preteklosti.

Tudi pri finančnem konsrtuktu smo bili preveč zaupljivi in kar se da naivni. Verjeli smo obljubam in zatrjevanjem, da bomo dobili sredstva. Pa je po prvih porazih skoraj vse padlo v vodo in obljube so ostale neizpolnjene in so to še zdaj! To je imelo prav rušilne posledice.
Malodušnost in zagrenjenost sta zamenjala navdušenje in voljo do uspeha, ki sta prešnje leto pripeljala ekipo do napredovanja.

Tretja velika hiba je bila setava ekipe. Tisti ki so obljubili sponsorje so tudi diktirali ojačitve, ki so se izkazale za zgrešene. Igrali so sicer še kar (tehnično oceno bodo dali strokovnjaki), niso pa bili značajsko pozitivni, saj niso znali prispevati k homogenosti ekipe in mislim, da so povarili še jedro naših igralcev, ki so bili v prejšnji sezoni res zgledna ekipa.
Odbojka pa je ekipni šport, kjer ni prostora za zvezdniške posameznike! To se je na tekmah in tudi na treningih še kako poznalo!

Še nekaj je, kar je starejšim morda ušlo iz spomina, mlajši pa morda sploh ne vedo. Kako in iz česa je nastalo naše Športno Društvo Sloga?
Pred skoraj štirimi desetletji, prihodnje leto bo namreč štiridesetletnica našega športnega združenja Sloga, je nastal dogovor mad štirimi športnimi društvi iz vshodnega krasa: Zarjo, Primorcem, Gajo in Poletom. Odločili so se, da združijo svoje odbojkarske sekcije v eno samo Športno Združenje Sloga. Tako je iz štirih odbojkarskih sekcij, ki so životarile, nastalo močno društvo, iz katerega se je razvila organizacija, ki je danes najmočnejše odbojkarsko društvo v deželi Furlaniji Julijski Krajini tudi v primerjavi z italijanskim društvi.

To sem hotel poudariti zaradi pristopa naših ljudi z vzhodnega krasa, ki svojega društva Sloge nimajo za več za svojega! Ko na primer berem v našem dnevniku, kam dajejo vzhodni kraševci prostovoljne prispevke, ugotavljam, da je radodarnost naših ljudi velika do domačih vaških športnih društev, nihče se pa ne spomni skupnega otroka, ki ima prav laskave uspehe.

Zato apeliram na naše športnike in na njihove starše ter sorodnike, da se včasih spomnijo tudi na nas, ki smo tudi naši, saj smo redek primer združevanja na športnem področju, ki je vsekakor vreden posnemanja prav v sedanjem času, ko vse pesti kriza in bi bilo sodelovanje še kako potrebno.

Finančna kriza, ki pesti naše društvo je namreč zelo velika in ne vem kako bomo zmogli brez vaše velikodušne pomoči. Naj povem le, da kombija, ki smo ga lani kupili, še nismo plačali! Razen tega je tudi projekt B2 liga ustvaril stanje, ki bo težko sanirati.

Kako naprej?

Če bomo naleteli na razumevanje raznih dejavnikov, kot so sponzorji, javne ustanove in posamezniki, bomo bržkone preživeli in nadaljevali po svoji začrtani poti. Ta je predvsem delo z mladimi, to se pravi s promoviranjem odbojke s poletnimi kampi, raznimi mladinskimi ekipami, z vzgajanjem mladih trenerjev in zapisnikarjev itn. Seveda bomo imeli tudi članske ekipe, ki bodo še naprej paradni konji našega društva.

Kot je rekel steber našega društva prof Peterlin, smo okuženi z optimizmom in bomo šli naprej po zastavljeni poti, pa naj nam mečeta zavist in privoščljivost še tako polena pod noge. Česar nismo uspeli danes doseči, bomo jutri, saj sta čas in razvoj na naši strani.
Kar stoji, bo ostalo tam, mi pa gremo naprej.

Poročilo o dejavnosti - Ivan Peterlin

Čeprav današnji občni zbor ni volilnega, ampak delavnega značaja in torej ne poteka v neke vrste skrivnostnem pričakovanju, koga bomo izvolili za novega predsednika, je vsekakor zanimiv že zaradi tega, ker podajamo danes oceno enoletnega dela, analizo doseženih rezultatov in vzroke za morebitne poraze. Današnji občni zbor je pomemben tudi zaradi tega, ker pomeni neke vrste priprave za leto praznovanj, ki je pred nami: leto 2011 bo pomenilo namreč štirideseto obletnico našega obstoja, kar pa tudi pomeni, da gre za kar dolgo obdobje neprekinjenega delovanja z že zelo široko razpotegnjeno zgodovino vzponov in padcev, širokega razvoja, pomeni pa tudi, da postajamo pomemben in zajeten del slovenskega športa v našem zamejstvu.
Poslavljamo se od sezone, ki je vsekakor ne moremo uvrščati med anonimne. Je že res, da so bili spričo lanskoletnih vidnejših rezultatov odmevi na naše delovanje markantnejši, je pa dejstvo, da je letošnja športna sezona po svoje še važnejše, saj smo morali utrjevati to, kar smo v prejšnji sezoni dosegli.
Če se spustimo v analizo članskih prvenstev, potem se dokopljemo do nadvse spodbudnega podatka, da sta se v najvišji deželni C ligi rešili pred izpadom tako moška kot ženska ekipa. Predvsem je to razveseljivo v moškem sektorju, saj so fantje – podobno kot v lanskem zmagovitem pohodu skozi D ligo in prestopom v C ligo – nastopili tudi letos z zelo mlado ekipo, z enim najmlajših sestavov v deželni C ligi sploh. Prostor v ekipi so dobili tudi tisti naši odbojkarji, ki spadajo še v kategorijo mladincev, imeli so možnost kaliti se v bojih z neprimerno bolj izkušenimi odbojkarji in lahko rečemo, da so pričakovanja in vse upe trenerjev in odbora povsem izpolnili.
Tudi ženska vrsta si je priborila obstanek med najboljšimi deželnimi ligaši in izpolnila pričakovanja, ki so vladala pred samim začetkom prvenstva. Prepričani smo, da bi lahko ob večji samozavesti naše igralke iztržile še več, je pa tudi res, da se verjetno v boj za napredovanje v višjo ligo ne bi mogle vključiti. Zato je obstanek v ligi dober rezultat in lepo izhodišče za naprej.
Ne moremo si kaj, da ob analizah članskih prvenstev ne bi obrnili pogleda tudi v sorodno Slogo Tabor, ki jo je v svojem posegu omenil tudi naš predsednik, to je v ekipo, ki si je v lanski sezoni z našimi najboljšimi igralskimi močmi utrla pot med državne ligaše, a je po enem samem letu zopet pristala med deželnimi tretjeligaši. Ekipo omenjamo zato, ker je povsem logično, da se obe enoti med seboj prepletata in pojavlja se vprašanje, kako naprej. Odbor je mnenja, da morebitne repesaže med drugoligaše ne bi odklonil in torej ponovno uvrstil v to ekipo svoje najboljše igralske moči, vendar pod pogojem, da ekipa stoji na čvrstih ekonomskih temeljih, kar pomeni, da bi se morali prebiti do višjih finančnih sredstev kot letos. Nastopanje v drugi italijanski ligi pomeni investicijo 130.000 evrov; z lanskoletno potezo, ko smo B ligo ponudili celotnemu mestu Trst v prepričanju, da bo naše mesto v letu, ko se bo v Palatrieste odvijalo svetovno prvenstvo, zadovoljno sprejelo ponudbo in pomagalo ekipi, da raste in postane neke vrste odbojkarski most do septembrskih vrhunskih dogodkov, ki se bodo odvijali v tržaški športni palači z nastopi izjemnih reprezentanc, kot so Srbija, Poljska, Nemčija in Kanada, ne bomo več ponovili. Trst se namreč po začetnih navdušujočih znakih ni odzval vabilu in se je v bistvu iz naših odbojkarskih dogajanj umaknil. Ostali smo sami in pristali tam, kjer smo bili. Zato je odbor že zavzel stališče, da bo ekipa, pa naj bo ta ponovno uvrščena v B ligo ali pa naj ostane v C ligi, ponovno nastopala v domači telovadnici v Repnu, ki jo naše društvo tudi upravlja in v obeh primerih bomo naše najboljše igralce ponovno usmerjali v ta sestav.
A da se povrnem k našemu društvu: Slogina ekipa bo tudi nastopila v deželni C ligi in nadaljevala po poti uveljavljanja in skrbi za rast mlajših generacij.
Nastopili smo tudi v prvi moški diviziji, kjer smo z zelo mlado ekipo v bistvu nabirali igralske izkušnje, vse drugače pa je bilo v prvi ženski diviziji, kjer so po lanskoletnem napredovanju naše mlade igralke odigrale odlično prvenstvo in zasedle celo zgornji del lestvice.
Izjemen zalogaj so predstavljala moška mladinska prvenstva, saj potekajo izključno na deželni ravni, kar predstavlja za društvo vsakonedeljski zelo velik napor. Ne bomo razpravljali na dolgo in široko o teh nastopih, ker bi jemalo preveč časa, lahko pa mirno zatrdimo, da so to prvenstva, ki dajejo mladim igralcem edinstvene priložnosti, da se razvijajo, da bogatijo svoje izkušnje in da lahko imajo nek cilj pred sabo. Da je naš mladinski sektor vse prej kot slab priča tudi dejstvo, da so bili v pokrajinsko reprezentanco, ki je nastopila na trofeji pokrajin v Lignanu, bili uvrščeni štirje naši igralci (Natan Cettolo, Danjel Antoni, Ilja Krečiči in Jordan Trento), v širšem deželnem izboru pa imamo kar šest naših igralcev, saj k zgoraj omenjeni četvorki gre dodati še Jakopa Tommasinija in Petra Sosiča. Ti igralci so bili že povabljeni na priprave deželne reprezentance, ki bodo v Ajdovščini meseca julija.
Tudi dekleta so nastopala v mladinskih kategorijah, tako v prvenstvu under 18 kot v prvenstvih under 14 in under 13. Omembe vreden je predvsem nastop igralk v prvenstvu U14, v katerem so se naša dekleta dokaj nepričakovano uvrstila v sklepni del tekmovanj za naslov tržaškega pokrajinskega prvaka. V kategoriji under 16 pa smo v tesnem sodelovanju z goriškim društvom Soča nastopili z našimi igralkami v njihovem sestavu in igrali v goriški pokrajini. Tudi ta poteza je prav gotovo precej bremenila organizatorje in s tega mesta se moramo zahvaliti predvsem staršem, ki so vložili v ta projekt veliko truda in vneme, za kar jim moramo biti nadvse hvaležni. Brez njihove pomoči bi naše igralke ne nastopale v prvenstvu under 16 in prikrajšane bi bile tako za celo vrsto povsem pozitivnih izkušenj.
Ker že govorimo o sodelovanju, moramo poudariti, da z društvom Soča iz Sovodenj zelo dobro sodelujemo na moškem področju in lahko zatrdimo, da nam kilometrska razdalja med Sovodnjami in Opčinami ne predstavlja več tako velikih ovir, saj smo se počasi na vse to skoraj že privadili. Ugotavljamo pa, da se stvar splača in prav gotovo bomo na poti sodelovanja še nadaljevali.
Zelo bogata je bila naša turnirska dejavnost. Veliko turnirjev, tudi mednarodnih, smo organizirali sami, na veliko prijateljskih turnirjev so drugi povabili naše ekipe. Točno pred enim letom smo osvojili tako turnir za Memorial bratov Špacapan v Gorici kot tudi mednarodni turnir na Peči v okviru občinskega praznika občine Sovodnje. In prav danes zvečer bomo ponovno nastopili na finalu za prvo mesto na turnirju Špacapan, kjer se bodo čez uro naši odbojkarji pomerili s Prvačino. Zato teh igralcev tudi danes ni na občnem zboru. Priredili smo že 38. Pokal bazoviških žrtev, Pokal mladosti, ki je vsebinsko nadaljevanje Memoriala Sonje Kokoravec, priredili smo tudi 2. memorial v spomin na Sergija Veljaka. Nastopili smo na evropsko znanem turnirju v Pordenonu za Memorial Cornacchia, ki je namenjen mladinskim moškim ekipam, na mednarodnem turnirju Citta' di Monfalcone, naša dekleta pa so igrala na mednarodnem turnirju v Zrečah, kjer so prav pred tednom dni osvojila drugo mesto, igrala so v Gorici na turnirju Govolleya in še marsikje.
V naših vsebinskih naprezanjih močno pogrešamo ideje, kako z zbiranjem skupnih moči dvigovati raven predvsem naše ženske odbojke, ki je v zadnjih letih kakovostno precej nazadovala. Velikokrat se vrtimo v nekih začaranih krogih, kjer društva na sejah posredujejo celo zelo zanimive zamisli, a kaj ko že na naslednji seji vse propade. Zdi se nam, da neke prave vizije, v katero smer naj razvijamo žensko odbojko, ni in zelo težko je tudi najti »krivca« za tako situacijo. Je pa dejstvo, da bomo drug za drugim počasi v letih shirali, če ne bomo znali postavljati skupnih projektov, če se ne bomo zmogli prebiti do nekega piramidalnega sistema, kjer naj vsaka enota zaseda mesto, ki mu je kos. Gledano daljnosežno ne bomo zmogli nikakršnega razvoja, saj nam za to že krepko primanjkujejo visoko specializirani kadri, predvsem pa ustrezna finančna sredstva.
Finančni zalogaj je prav gotovo tisti del dejavnosti, ki najbolj bremeni celoten odbor društva. Moramo se zavedati, da je za dejavnost, kot je naša, treba spraviti na kup vsako leto 80.000 evrov. Moramo poudariti, da imamo veliko prijateljev, ki jih bomo tudi omenili in se jim zahvalili, a iz leta v leto smo primorani deficitu, ki ga vlečemo za sabo že deset let, primakniti še dodaten majhen deficit, saj nikakor ne uspemo pokriti celotnih potreb in zelena veja se nam odmika kot neka fata morgana. Prav je, da povemo, da danes tudi nekateri odborniki segajo zelo velikodušno v lasten žep, da se ne bi zatekali h kakim posojilom, ki bi nas potem lahko gnala v propad. Spričo težkega finančnega položaja, kjer s pokrovitelji in reklamo ter s pomočjo javnih ustanov nikakor ne zmoremo zbrati dovolj sredstev, se je odbor odločil, da zaprosi za pomoč svoje članstvo. Novost letošnje sezone bo v tem, da bomo uvedli večplastno članstvo, ki predvideva diamantno izkaznico za tistega, ki bo društvu priskočil na pomoč z enkratnim prispevkom v višini 750,00 evrov, zlato izkaznico v višini 500,00 evrov, srebrno v višini 250,00 evrov in bronasto, ki bo veljala 150,00 evrov. Akcija je stekla prav v teh dneh in zaenkrat lahko rečemo, da smo pri vseh sogovornikih, če drugega ne, naleteli na razumevanje, kar nam daje dobra upanja, da bi lahko akcija bila uspešna.
Že prej sem dejal, da imamo kar nekaj prijateljev. V prvi vrsti naj se s tega mesta od srca zahvalimo staršem naših odbojkarjev in odbojkaric, ki predstavljajo s plačevanjem vadnine enega izmed bistvenih pokroviteljev društva. Iskrena zahvala – pa ne samo zato, ker smo danes v tej dvorani, ampak predvsem zato, ker vsa leta kaže do naše dejavnosti dokaj izostren posluh, naj gre vodstvu Zadružne kraške banke. Javna zahvala naj gre podjetju Dvigala Barich, pokrovitelju, ki ga že vrsto let naše mladinske ženske vrste reklamirajo na svojih majicah. Iskrena hvala novemu prišlecu, ki se pojavlja pri moških, podjetju Obiettivo luce, podjetju Vegliach, podjetju 5. Stagione, in, kajpak, podjetju List, ki je postal že sinonim za našo žensko člansko vrsto. Najlepša hvala vsem tistim, ki so izbrali tudi nas, da reklamirajo svoje podjetje in svojo gospodarsko dejavnost preko reklamnih panojev v naših telovadnicah in oglasov na plakatih, s katerimi vabimo na tekme. Zadnja občutena zahvala naj gre Združenju slovenskih športnih društev v Italiji, ki nam od vedno stoji kot steber ob strani in nam tudi preko svojih uradov nudi neprecenljivo pomoč. Pomoč ZSŠDI se izkazuje tudi preko finančnih prispevkov, ko nam pomaga pri organizacij poletnih priprav, poletnih kampov, pri nabavi rekvizitov in pri pomoči samemu društvu preko trenerskih dnevnikov. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Poglavje zase predstavljajo naši planinci. Tokrat ne bomo govorili o vzponih, izletih, družabnih srečanjih, ker bi to bilo predolgo. Povemo naj le, da je sodelovanje s SK Devin zacementirana praksa, ki iz leta v leto rojeva lepe sadove. Na tem občnem zboru bomo spregovorili raje o jubileju, ki je resnično omembe vreden: septembra bomo namreč že tridesetič zapovrstjo priredili spominski pohod Bazoviški junaki. Letošnji bo nadvse svečan saj sovpada tudi z 80 letnico ustrelitve bazoviških junakov in v načrtu imamo kar nekaj presenečenj za to priložnost. Zdi se nam prav, da tudi na tem občnem zboru izrečemo javno zahvalo glavnemu pobudniku pohoda, našemu podpredsedniku in obenem načelniku planinskega odseka Viktorju Stoparju za ves trud in vso vnemo, ki ju je vse do danes vlagal v organizacijo tega planinskega projekta, ki je v letih prerasel naše ozke okvire in se prebil do uveljavitve na mednarodni planinski sceni.
Pred nami je poletje, pa da kdo ne bi mislil, da to pomeni počitek. Kaj še! Naše moške in ženske ekipe nastopajo ves mesec na turnirjih, v ponedeljek bo pod vodstvom profesorja Franka Drasiča stekel naš vsakoletni odbojkarski kamp, svoje napore pa že usmerjamo v organizacijo poletnih priprav, ki bodo tudi letos v Sloveniji, v slavni Mežici, za fante pa bo po enoletnem premoru podaljšek priprav v slovaški prestolnici Bratislavi.
Poročilo prihaja k svojemu koncu. Omeniti moramo še, da smo tudi v letošnjem letu nadvse uspešno upravljali občinsko telovadnico v Repnu, ki tudi s samo pomočjo občinske uprave postaja iz leta v leto popolnejša in atraktivnejša. Ob namestitvi novih košev, ki prostorsko zelo povečujejo športni objekt, se bomo verjetno že do konca poletja prebili tudi do povsem novega fitness kabineta, ki ga ustvarjamo s pomočjo sredstev iz Sklada za Trst. Ko govorimo o repenski telovadnici pa ne moremo mimo javne zahvale tistim izvedencem, ki nam nudijo še posebno strokovno pomoč. To so Robi Goruppi, Marko Piccini, Egon Gornik, Marko Kralj, Franco Sgomba ter cela vrsta mlajših delovnih moči, ki poleg igranja nudijo svojo pomoč tudi pri urejanju in vodenju tako zahtevnega projekta, kot je upravljanje telovadnice.
Ko govorimo o telovadnici, naj povemo, da sklicujemo za nedeljo 20. junija delovno akcijo, o kateri boste obveščeni preko okrožnice in ki predvideva v jutranjih urah temeljito čiščenje notranjih prostorov in zunanjih površin, ki se bo zaključilo z družabnostjo.

Kot sem omenil na samem začetku, je pred nami jubilejno leto: stopimo vanj z zadoščenjem nad opravljenim delom, predvsem pa iščimo nove izzive, ki naj peljejo k še večjemu razvoju in rasti našega društva!