* SLO - V prostorih KD Škamperle na Stadionu Prvega maja je bil redni nevolilni občni zbor Šporntega združenja Bor. Po poročilu predsednika Igorja Kocijančiča, ki ga objavljamo v celoti po slikah, je svoj pozdrav v imenu KD Škamperle prinesla predsednica Milica Kravos. Pisne pozdrave pa so poslali predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, predsednik SSO Drago Štoka in deželni svetnik Igor Gabrovec. Blagajniško poročilo je podal Marko Pertot, poročilo nadzornega odbora pa Edi Košuta.
V razpravo so posegli predstavniki Odbojkarskega kluba Bor Paolo Mahorčič, Košarkarskega kluba Renato Štokelj in KD Škamperle Rinaldo Čač.
* ITA - Trieste; nella sede del KD Škamperle allo stadiol Primo maggio si e? svolta l'assemblea ordinaria non elettiva dell'ASD Bor. La relazione dell'attivita' svolta della societa' e' stata esporta dal presidente Igor Kocijančič.
Foto: Lako
Edi Košuta, Marko Pertot, Igor Kocijančič
Igor Kocijančič
Milica Kravos
Rinaldo Čač
Marko Pertot
Paolo Mahorčič
Renato Štokelj
Edi Košuta
Predsedniško poročilo - Igor Kocijančič
Pred enim letom nekako v tem obdobju, je širšo javnost in društveno tkivo ŠZ Bor, presenetila vest o kolektivnem in nepreklicnem odstopu članov dotedanjega glavnega odbora ŠZ Bor. Nastala je potreba po celotni in čim hitrejši zamenjavi vodstvenega organa združenja in sedanji člani glavnega odbora, ki prav gotovo do prvih dni julija lani niso imeli o tem najmanjše slutnje in se za funkcije, oz. za aktivnejšo vlogo v sklopu ŠZ Bor in upravljanja Stadiona sploh niso potegovali, so po nekaj dneh premisleka prevzeli dolžnosti.
Sledila je prva faza nekoliko mrzličnega prevzema poslov (začetek avgusta ni najbolj primerno obdobje za tovrstne zadeve) in nova glavni in nadzorni odbor v sedanji sestavi sta nato postala tudi uradno operativna od 7. septembra 2009, ko smo na seji porazdelili funkcije. Predsednika je pa odbor izvolil na svoji seji z dne 28.avgusta 2009.
Porazdelitev funkcij je sedaj znana (Igor Kocijančič, predsednik; Marko Pertot, blagajnik in pristojen za proračun in stike z bančnimi zavodi; Sonja Jazbec, pristojna za stike s klubi in sekcijami v okviru ŠZ Bor; Alan Oberdan, tajnik GO, gospodar in pristojen za redno in izredno vzdrževanje objekta; Andrej Berdon, pristojen za pravna vprašanja). Razen tega je popolnoma obnovljena tudi sestava nadzornega odbora, v katerem so Edi Košuta (Predsednik) ter člana Renato Kneipp in Maksimiljan Kralj.
Nov odbor je svoje delovanje začel, ne da bi imel povsem jasnega in predvsem popolnega vpogleda v zatečeno stanje. Najnujnejša naloga, ki je od začetka bremenila odbor je bila vezana na potrebo po čimprejšnji sklenitvi novega hipotekarnega posojila, s katerim bi hkrati razbremenili prejšnje upravitelje, plačali nastale dolgove in pridobili nekaj prepotrebne likvidnosti za najnujnejše posege na objektu. Ob tem je novi odbor delovanje v prvem tromesečju po prevzemu poslov osredotočil na vsaj delno zabeležitev Borove petdesetletnice, ki se je, kljub vremenskim neprilikam, 27. decembra 2009 uresničila s poimenovanjem velike dvorane v balonu po Bojanu Pavletiču.
Operativnost in cilje je novi odbor zastavil predvsem izhajajoč iz konkretnih dejstev in stvarnih potreb oz. zatečenih bremen, tako da je treba minulo sezono nujno obravnavati v smislu prehodnega obdobja na nekako že zastavljenih tirnicah.
Na vsak način je skušal nov odbor že od samega začetka vzpostaviti neposreden stik s klubi in sekcijami, katerim je ob dokončnem propadu zamisli o izgradnji wellness centra predlagal nekoliko bolj uravnovešen, četudi skromnejši razvojni načrt. S tem v zvezi gre poudariti da smo v smislu zasledovanja srednje-dolgoročnih programov v predvidenih rokih vložili ugovor na tržaško občino, za pridobitev večjih možnosti večanja in širitve zgodovinskega objekta v smeri velike dvorane, s težnjo po pridobitvi še nekaj dodatnih prostorov z namembnostjo slačilnic in uradov, ki jih ob sedanji (pre)zasičenosti krvavo potrebujemo za spodobno delovanje klubov in sekcij. Podobno razmišljamo tudi v smislu morebitne širitve na “južni strani”, kar bi omogočilo izrazito povečanje prostorov KD Škamperle in male dvorane. V pričakovanju razpleta z urbanističnim načrtom, smo mnenja, da bi tovrstni posegi zadoščali večji izkoriščenosti in obisku objekta in hkrati pripomogli k uravnovešenemu proračunskemu poslovanju.
V smislu takojšnjih posegov smo uresničili nekaj nujnih opravil na strehi, bili primorani izvesti nekaj nepredvidenih posegov zaradi dotrajanosti sistemov (cevi ogrevalne naprave), pravkar pa uresničujemo večji poseg celotne obnove košarkarskega igrišča na parketu velike dvorane, čeprav smo za to iskali in tudi dobili posebna dodatna namenska sredstva.
Prvo tromesečje, oz. obdobje, ko smo se dogovarjali za novo hipotekarno posojilo je bilo nasploh najtežje za delovanje, saj smo se znašli s kopico neporavnanih računov, dolgov do podjetji in sodelavcev, ob tem pa z nujo po poravnavi neobhodnih izplačil in terjatev (npr. podjetje Acegas), zaradi česar je obstajalo stvarno tveganje izklopov elektrike in oskrbovanja z vodo. Zdi se mi prav, da se na tem mestu zahvalim PK Bor, ki nam je v obliki posojila odstopil potreben znesek – 14.000 evrov, da smo v pričakovanju nove likvidnosti lahko dejansko “zavarovali položaj”.
Ob sklenitvi novega posojila, ki znaša 300.000 evrov, smo za zaprtje starega posojila izplačali 140.000 evrov, medtem ko smo jih 17.000 namenili za kritje posojila družbe SIS ter poravnali 90.000 evrov v minusu iz prejšnjega računa. Ostal nam je nezanemarljiv znesek 63.000 evrov, s katerim pa tudi nismo mogli v celoti razpolagati kakor bi želeli. Blagajnik bo v svojem poročilu prav gotovo bolj izčrpen, vendar prav je, da v odnosu do prejšnjega odbora – ne zaradi cenene polemičnosti – izrečem nekaj kritičnih pripomb zaradi neurejenega poslovanja v t.i. tekočih zadevah. Navedena pridobljena marža likvidnosti po sklenitvi novega posojila se je kar precej zmanjšala, ker smo bili prisiljeni izplačati vrsto terjatev in starih neporavnanih zadev, ki izhajajo celo iz leta 2002, oz. 2003. Sem sodi članstvo v združenje UISP (poravnava za tri leta in tekoče leto – 4000 evrov), ki objektivno nudi nekaj koristnih storitev in stvarnih ugodnosti včlanjenim društvom, nekaj neplačanih davščin za leti 2002 in 2003 (4300 evrov), neplačani odtegljaji za sodelavce za leto 2009 v višini 4000 evrov, sitnosti z izterjevalci in višja izplačila zaradi neporavnanega prometnega davka za kombi (sankcije za osem neporavnanih letnih izplačil), sitnosti in dodatni stroški – približno 1000 evrov z družbo SIAE zaradi neizdelanega popisaTv in radio sprejemnikov v objektu, neporavnani stroški za čiščenje za 3000 evrov.
Že iz navedenega izhaja, da smo se morali odpovedati več kot četrtini teoretično novo pridobljenih razpoložljivih sredstev zaradi zatečenih neporavnanih zadev, o nekaterih izmed teh pa nismo bili niti podrobno ali vsaj približno obveščeni pri prevzemu poslov.
Da ne bo nesporazumov: vsi se prav dobro zavedamo, da sta delovanje in upravljanje take zapletene celovitosti, kakršno predstavlja binom ŠZ Bor – Stadion Prvi Maj, ob kroničnem pomanjkanju zadostnih sredstev in odsotnosti zaposlenega osebja v pravem pomenu besede zapletena in težka zadevščina. Prav zaradi tega je nujno, da je glavni odbor v vsakodnevnem tesnem stiku z ljudmi, ki nekako prisilno in v danih okoliščinah opravljajo vsakodnevno praktično upravno delovanje. Če tega vsakodnevnega stika ni, potem je jasno, da povzroči kakršnakoli minilmalna težava ali nepredvideden zaplet v najboljšem primeru nov težaven problem v najslabšem pa nerešljivo vprašanje. Zaradi tega čutim dolžnost, da se na tem mestu zahvalim ne samo ostalim članom glavnega odbora, ki so v tem slabem letu odkar delujemo skupaj dokazali veliko razpoložljivost, ne zgolj v smislu odstopanja svojega prostega časa, ampak tudi v smislu velike pripravljenosti k prevzemu operativnih vlog in nalog. Razen tega so se člani glavnega odbora izkazali tudi na področju oblikovanja predlogov za nadlajnji razvoj združenja in objekta, kar dokazuje dejstvo, da jih skrb za Bor in Stadion spremlja nasploh. Isto pohvalno oceno lahko izrečem tudi v odnosu do članov nadzornega odbora, ki se, ne glede na statutarna določila, ki jim tega ne nalagajo, redno in aktivno udeležujejo sej glavnega odbora. V enaki meri bi se zahvalil načelnikom in odbornikom klubov in sekcij, s katerimi smo vzpostavili neposreden stik in menimo tudi ustrezno odprto dialektiko, Mitji Kalcu, Ranieru Busdonu in celotni ekipi fitnessa, ki vsakodnevno jamčijo ne samo za fizično prisotnost v objektu, ampak so dejansko tudi tisti, ki tu preživijo največ časa in so tudi v stalnem stiku z vsemi kategorijami obiskovalk in obiskovalcev Stadiona. Zahvalo za prizadevnost bi izrazil še upraviteljicema bara Nicole in Federici ter seveda Pinu Rojcu, ki jamči za prisotnost v uradu v jutranjih urah.
Drugi večji sklop težav, s katerimi se odbor ves čas sooča, zadeva vprašanje odnosov ŠZ Bor z lastništvom, oz. nepremičninsko družbo SIS, ki ima razen Bora v svoji sestavi še KD Slavko Škamperle, Tržaško Matico in zasebnika. Temu vprašanju, ki je sicer nepogrešljiva tema pogovorov na domala vsaki seji glavnega odbora ne bom posvetil veliko časa in besed na tem mestu. Zdi pa se mi prav, da občni zbor seznanimo z informacijo, da smo ob pristanku ostalih solastnikov poverili družbi Dom nalogo za izdelavo predloga, na osnovi katerega bi ustrezno in dokončno rešili vprašanje lastništva, ki drugače, na osnovi obstoječe zakonodaje, nalaga obema subjektoma povsem nepotrebna formalna in finančna bremena, za katera tratimo čas, energije (predvsem pri oblikovanju obračunov in proračunov) in finančna sredstva. Verjetno bo dovolj zgovoren podatek, da v tem trenutku še odprte finančne postavke v odnosu do družbe SIS (do 31.12.2009) bremenijo ŠZ Bor za 35.000 evrov. Že samo zaradi navedenega v odboru menimo, da ne bo škoda še dodatnega tratenja časa v iskanju primernejših rešitev, če bo to prispevalo k ustreznejši rešitvi vprašanja.
Občni zbor pa je in mora biti, ob posredovanju obračunov, tudi priložnost zato, da nakažemo nekaj razvojnih predlogov. Razen posegov v in ob objektih, ki sem jih že navedel v začetku poročila, si je glavni odbor v tej sezoni delovanja ustvaril tudi mnenje, da je mogoče opraviti še marsikaj, da povečamo obisk in dogajanja na Stadionu 1. Maja, kar je predpogoj za njegovo dodatno oživitev, predvsem v poletnih mesecih, postane pa lahko tudi trdni porok za dodatne finančne prilive. Odbor se sicer ni mogel poglobljeno ukvarjati s predlogi in programiranjem za oživitev, tudi ker menimo, da je to možno samo ob aktivni soudeležbi naših klubov in sekcij ter v tesnejšem sodelovanju s KD Slavko Škamperle in drugimi slovenskimi in drugačnimi stvarnostmi, ki jih tudi v mestu ne manjka, vendar je na dlani, da je mogoče na Stadionu, ob sedanji nezanemarljivi zasičenosti, predvideti in izvesti še vrsto pobud, predvsem v jutranjih urah in v poletnem obdobju, ko se vseposvsod drugod nekaj dogaja. Zato smo ob sodelovanju Športne Šole Trst, klubov in sekcij tudi poskusili z organizacijo športnega tedna, zaenkrat v zelo omejenem obsegu.
Jeseni pa nameravamo, po dodatni poglobitvi, tudi javno posredovati navedene predloge, začenši od tesnejšega sodelovanja z našimi šolami, saj je tudi glede na število v šolah prisotnih otrok in tistih, ki Stadion redno obiskujejo, še precej rezerve in manevrskega prostora. Ob tem smo mnenja, da skušamo razširiti in še bolj popestriti ponudbo dejavnosti. Razumemo seveda tudi skrbi klubov in sekcij, ki se spopadajo z nizkimi številkami in ne ravno navdušujočim prilivom novih tekmovalk in tekmovalcev, predvsem v ekipnih športnih panogah. Zavedamo pa se tudi dejstva, da če tu določene in zadovoljive ponudbe ni, se potencialni uporabniki obrnejo drugam. Od tu izhaja tudi zamisel, da bi čimprej obnovili delovanje atletske sekcije: prvič zato, ker v tem trenutku ni niti enega slovenskega društva ki bi gojilo to panogo, drugič, ker nas vse številnejši posameznice in posamezniki, ki se individualno ukvarjajo s tekom (maratoni in polmaratoni) in tudi sodelujejo na tekmovanjih, opozarjajo, da bi zelo radi nastopali v okviru slovenskega društva.
Na osnovi podatkov članske knjige, ki smo jo uredili v letošnjem letu, smo evidentirali skupno 545 individualnih članic in članov, pretežno maldih, ki delujejo v naših klubih in sekcijah: 96 v KK Bor, 60 v OD Bor, 50 pri ritmični gimnastiki, 72 v okviru športne šole (52 predšolskih in 20 osnovnošolskih otrok), 107 v PK Bor in kar 160 članic in članov fitnessa, ki je daleč najbolj zanemarjena sekcija in v katero bomo čim bo mogoče vložili potrebna sredstva za posodobitev naprav. Zaenkrat pa bodo stekla dela za obnovo slačilnic. Dodatnih 30 ali 40 mest lahko osmerimo rekreativkam in rekreativcem. Če vse skupaj pregledamo nekoliko podrobneje imamo, z izjemo plavalk in plavalcev, ki Stadiona ne izkoriščajo, skoraj 500 članic in članov različnih kategorij, ki se večkrat tedensko poslužujejo naših objektov. S tako imenovanimi “pasivnimi in priložnostnimi odjemalci” (gledalci, spremljevalci otrok, obiskovalci društvenega bara, učenke, učence, dijakinje in dijake) dobimo vsaj podvojeno štvilo ljudi, ki redno zahajajo na Stadion.
Ocenjujemo, da se, kljub navedenim težavam, malokatera druga organizacija lahko ponaša s tolikšno množičnostjo in vitalnostjo, predvsem če govorimo o prisotnosti Slovencev v mestu, o integraciji z večinskim narodom, o skrbi za slovenski jezik, o nudenju splošnih in specifičnih storitev za športno, tekmovalno, rekreacijsko, regeneracijsko in terapevtsko dejavnost, o upravljanju zahtevne nepremičnine. Stadion Prvi Maj se v celoti izkorišča in je polno obiskan objekt 11 mesecev na leto. Vse to deluje začuda brez redno zaposlenih oseb
Ob koncu lahko še rečem, v imenu Glavnega odbora, da bo slednji še naprej pazljivo skrbel za tekoče zadeve, si prizadeval izboljšati obstoječe stanje, deloval za pridobitev dodatnih finančnih dotacij in oblikoval razvojne vizije in predloge, vendar v nelahkem obdobju in okviru razprave o prioritetah znotraj slovenske manjšine smo prepričani, da bi moralo ŠZ Bor (s Stadionom Prvega Maja), navezujoč se na smernice obeh krovnih organizacij v zvezi s prisotnostjo Slovencev v mestnem jedru, promocije jezika in razvejane dejavnosti, prav gotovo soditi med navedene prioritete.