* SLO - V prostorih Zadružne banke Doberdob in Sovodnje je bil volilni občni zbor ŠZ Soča. Glavni govor je imel predsednik društva Fabio Tommasi, ki ga po slikah objavljamo v celoti. Tommasi je ob koncu svojega posega dejal, da daje nepreklicno ostavko s predsedniškega mesta, ostal pa bo še vedno v odboru.
Izvolili so nato nov odbor. Funkcije si bodo razdelili na prvi seji, ki naj bi bila naslednji teden.

Novi odbor: Mariza Alt, Marko Cotič, Štefan Cotič, Nataša Čaudek, Andrej Černic, Benjamin Černic, Mariano Černic (Rupa), Mariano Černic (Vrh), Nevia Černic, Peter Černic, Damiana Devetak, Ivo Devetak, Kristina Klančič, Aleš Klede, Adriano Malic, Matija Milocco, Fabio Tommasi, Paola Uršič.

Nadzorni odbor: Ivo Cotič, Ivan Černic, Marijo Černic

Razsodišče: Branislav Černic, Avguštin Devetak, Ludvik Devetak

Predsedniško poročilo - Fabio Tommasi

Spoštovane gospe in gospodje, spoštovani člani, igralci, igralke in seveda dober večer vsem pripadnikom društev in javnih ustanov, ki ste danes prisotni ob tej priliki. Posebna zahvala naj gre Zadružni banki Doberdob in Sovodnje, ki nam je dala možnost, da imamo občni zbor prav v prostorih banke, ki je tudi v letošnji sezoni med našimi najvažnejšimi finančni partnerji.
Dve leti sta minili odkar so mi odborniki ŠZ Soča na prvi seji novoizvoljenega odbora meseca januarja 2009 ponovno zaupali predsedniški stolček: želeli so si kontinuiteto iz prejšnjega mandata, in čeprav moja prvotna ideja je bila ostati v odboru, ampak ne kot predsednik, sem na koncu sprejel ponovno krmilo društva. Morda doba enega mandata je preveč kratka, da lahko ustvariš nekaj dolgoročnega. Obenem tudi ekipa odbornikov in svetovalcev je bila dobra, tako da sem na koncu funkcijo tudi sprejel radevolje. Seveda za tako veliko zaupanje sem prav vsem odbornikom hvaležen, sicer pa ne vem če sem vsa prizadevanja izpolnil. Se pravi da že štiri leta predsedujem društvu in moram podčrtati, da so res zletele, morda ker je ritem v društvu , ki nastopa v 5 oziroma 6 prvenstvih tako visok, da skoraj zgubiš smisel časa.
Vsekakor ko se izteka mandat gotovo se zaustaviš pri vprašanjih kot so: kaj je bilo storjenega v teh dveh letih? So zastavljeni cilji bili izpolnjeni? Bi lahko naredili še kaj več? Seveda bi kako stvar več uresničili oziroma izvedli, ko bi nas ne strašila kriza ki jo vsi mi dandanes doživljamo. Menim, da niso dovolj le ideje in dobra volja za izpolniti program ki si ga vsako leto začrtamo. Žal, a vse to razumem, kajti delam tudi sam v bančnem sektorju, da posebno v zadnjih dveh sezonah so se prispevki pokroviteljev in javnih ustanov bridko znižali, stroški in vpisnine pa, so se neusmiljeno povečale, kar žal pomeni strniti programe, ki si jih zamisliš. Zgodi se torej da veliko idej in projektov ostane v predalu ali pa celo ostanejo le neuresničena želja. Sam si želim da bi bila ta kriza kmalu za nami, da bi se za vsa društva ponovno pisali rožnati časi, kajti res škoda bi bilo da počasi bi postajale telovadnice in nogometna igrišča vedno bolj pranza, kajti društva bi počasi izumirala.
Seveda glede globalne krize bi lahko še in še govorili, le da danes se nismo sestali da bi govorili in diskutirali o tem: z veseljem pa lahko zaznavam da smo v našem malem tudi nekaj dobrega storili: mislim seveda na veliko število mladih ki se je odločilo za igranje pri našem društvu. Ponosem sem nad dejstvom da imamo v letošnji sezoni približno 100 včlanjenih atletov in atletinj, kar je za tako malo društvo kot je naše res velik uspeh: to število bi lahko bilo še večje, ko bi imeli na razpolago več terminov v telovadnici. Že drugo leto zapored razpolagamo le z desetimi sklopi po uro in pol. Seveda pomanjkanje terminov pogojuje tudi rezultate na tekmah, kajti s tremi urami tedensko težko prideš do vidnejših rezultatov: velika zahvala naj gre občini Miren-Kostanjevica, ki nam je dala letos na razpolago 3 sklope tedensko po 2 uri v šolski telovadnici: tu trenira ženska ekipa U16, v kateri nastopa veliko punc iz Mirna in okolice. Ta pot sodelovanja z Mirnom me iz leta v leto vedno bolj navdušuje, kajti skupno hočemo nuditi mladini pot v zdravo življenje. Seveda zahvala v prvi vrsti naj gre staršem vseh atlet in atletov, ki nam zaupajo lastne otroke, po drugi strani pa tudi vsem trenerjem in odbornikom za veliko delo in trud ki vlagajo pri izpeljavi društvenih programov.
Z veseljem moram poudariti, da nekaj fantov in punc prihaja tudi iz Doberdoba, kraj v katerem smo bili od ustanovitve društva prisotni, kraj ki nam je vedno zaupal veliko mladine. Žal pa pred leti je bilo odločeno da Doberdob “ni teritorij za naše društvo”. Rad bi ne tožil nobenega in niti kazal prsta nad nobenim, sem pa mnenja da šport kot tak mora vzgajati mladino v zdrave ljudi; mladini moramo posredovati količke za bodoče življenje: prepričati mlade da zamenjajo ekipo pa se mi zdi malo nešportno.
Že vrsto let Šz Soča sodeluje z društvom Sloga iz Opčin; čeprav nas ločuje kakih 35 km, pa moram povedati da smo si društvi res blizu: to sodelovanje je sad skupnih idej, pogledov in smernic. V poletnih mesecih nas društvo Sloga vabi tudi na dvotedenske skupne priprave tako v Mežico kot v Bratislavo. Skupnih ekip v zadnjih sezonah nimamo, 2 naša igralca pa sta pri Slogi na posodo in in nastopata v deželnem prvenstvu C lige.
Pri Slogi je že drugo sezono naš dolgoletni trener Lucio Battisti. Najprej bi se mu zahvalil za profesionalnost in za veliki trud ki je vložil v tolikih letih. Podčrtati moram da je bila to skupna odločitev: tako Lucio kot naša članska ekipa sta iskala novih motivacij: šport je pač taki, vedno mora biti motivacija na višku. In za dokaz so prav rezultati ki jih Lucio dosega pri Slogi. V lanski sezoni je zasluženo zmagal prvenstvo C lige, v letošnji sezoni pa z domačim kadrom mu uspeva nad pričakovanji, upajmo, pripeljati ekipo do mirnega obstanka. Po Battistijevem odhodu smo člansko ekipo zaupali Vojku Jakopiču, sicer že našemu dolgoletnemu trenerju: žal pa je moral ekipo zapustiti že mesca decembra zaradi bolezni. Za društvo je bil to hud udarec, veseli pa smo da zdravje se je v tem času izbolšalo. Na klopi ga je zamenjal Andrej Berdon, bivši A ligaš in prvi kapetan slovenske raprezentance, ki se nam je pridružil v lanski sezoni in kateremu je bila dodeljena ženska ekipa U16. Sicer skupna pot z Andrejem se je začela skoraj naključno, povedati pa moram da je tako v ekipe kot v društvo prinesel veliko entuziazma in polno novih idej. Letos poleti je izdelal detaljen program za bodoče: zamislil si je obnovo moškega mladinskega sektorja in predvsem kadrovanje domačih trenerjev. To kar si Andrej želi, je da bi vzgajali in usposabljali domače igralce in igralke v trenerje.
Velikokrat ko se pogovarjam z odborniki drugih društev, me sprašujejo o sodelovanju na Goriškem. Dejstvo je da v tem trenutku ni nobenega konkretnega sodelovanja med goriškimi društvi kar se tiče moške odbojke. V prejšnjih letih je prišlo do nekaterih trenj in nesporazumov, tako da morda nobeno društvo ne čuti trenutno potrebe po sodelovanju in vsako gre po svoji poti, z lastnimi programi; reci pa moram da čeprav ločena, vsa zamejska društva na goriškem opravljajo res prvovrstno delo, predvsem v moškem sektorju, kjer so zamejska društva motor pokrajinske odbojke. Sam pa ne izključujem dejsta da čez nekaj let, ko morda vode se bodo umirile bi lahko prišlo ponovno do kakega sodelovanja: dokaz je sodelovanje ki imamo z društvom Govolley: želja je da bi v bodoče ta ekipa bila ponovno odraz zamejske ženske odbojke na goriškem.
Lansko leto je naše društvo praznovalo 30 let delovanja, ta jubilej ba je želelo beležiti na poseben način: s pomočjo Občine Sovodnje ob Soči, ki je praznovalo 60 let avtonomije, smo organizirali mednarodni turnir odbojke na katerem so nastopale 4 ženske mladinske raprezentance in sicer Italija, Nemčija, Rusija in Brazilija. Glavni pobudnik turnirja take razsežnosti je bil domačin Luca Milocco, o katerem se malo piše v domačih medijih, a oseba ki je dosegla veliko vrhunskih rezultatov po svetu tako z državno mladinsko raprezentanco, kot tudi v vlogi scout man-a na najvažnejših mednarodnih turnirjih. Brez njega morda tega turnirja bi ne bilo. Moram povedati pa da je sam Luca vlil toliko veselja v ta projekt, da pri društvu smo vsi veliko delali in garali v isto smer, rezultat tega pa je velika medijska odmevnost, ki smo bili deležni tako kot pohval ki smo dobili s strani nastopajočih ekip kot italijanske odbojkarske federacije. Kaj pa letos? Osebno, želja da bi turnir ponovili je velika, končno odločitev pa bo vzel novoizvoljeni odbor.
Skratka to kar sem komaj prečital je nekako slika delovanja našega društva v zadnjem bieniju. Kako pa naprej? Seveda poslanstvo društva sloni vedno in še naprej bo slonelo na sledečih smernicah: vzgoja mladih in narodna pripadnost. Važno je da našim mladim posredujemo čimveč elementov da zrastejo v zdrave ljudi, poleg tega pa hočemo in si želimo ohraniti in promovirati našo narodno pripadnost: to nam je tudi od vedno uspelo s tem da smo imeli v našem društvu le slovenske trenerje, tako da vsi naši treningi od vedno potekajo v slovenščini. To seveda ne pomeni, da smo zaprto društvo, saj tudi letos imamo nekaj punc, ki govorijo le italijanščino, povedati pa moram da so radevolje sprejele dejstvo da trenigni so v slovenščini in tako imajo možnost se navaditi nekaj slovenščine.
Kar pa si za bodočnost prizadevam je da bi ponovno zaživel moški sektor, ki se je v zadnjih sezonah zmanjšal: mislim da v preteklih letih je naše društvo slovelo na deželni ravni prav zaradi uspehov, ki so dosegale naše moške ekipe na deželnih prvenstvih.
Pred zaključkom pa bi rad izpostavil še nekaj problematik s katerimi se srečujemo. Biti prisotni v 5 prvenstvih in imeti skupino miniodbojke je za nas velik uspeh. Kar se tiče logistike pa je postalo problematično. Moja skrita želja je da bi Občini Sovodnje ob Soči uspelo v kratkem pokriti kotalkališče na Peči: na tak način bi tako naše društvo kot društvo Vipava delovali v idealnih pogojih, in bi na tak način imeli možnost delovati na bolj profesionalni ravni. Moč našega društva je tudi v tem, da vse mladinske ekipe imajo zagotovljen prevoz tako na treninge kot na tekme. Naš šofer, Branko Černic je cele popoldneve na cesti ki prevaža naše mlade: ob petkih pa prevozi celo preko 200 km
Da bi ne bil predolg, bi moj poseg zaključil z zahvalami. Zahvalil bi se odbornikom društva za ves vnešeni trud, trenerjem ki izpeljujejo na najboljši način programe društva, vsem staršem, ki nam zaupajo lastne otroke, vsem pokroviteljem in javnim ustanovam za pokroviteljstva in prispevke, brez katerih bi ne morali seveda naprej. Obenem pa bi se vsem vam oprostil, če sem se kakšen krat s kom skregal, seveda to ni bilo nameroma početo, le da ritmi življenja so dandanes tako visoki, da se to lahko zgodi. Vsem prisotnim pa bi sporočil, da z današnjim dnem zapuščam predsedniško vlogo, tokrat res, kajti napočil je čas, da nekaj prostega časa posvetim tu samemu sebi. Rad bi izpeljal tudi kakšen osebni načrt. Ne zapuščam pa društva, saj ostal bom v odboru tudi v naslednji mandatni dobi. Novo izvoljenemu odboru želim veliko uspehov in seveda da bi še naprej deloval upoštevajoč na smernice ki so bile zadane leta 1981.

Hvala lepa