TRST – Po premieri v palaninskem muzeju v Mojstrani je bila v četrtek v Kulturnemdomu v Trstu druga postavitev dokumentarne razstave o primorsko – noranjskih društvih “Med morjem in gorami” v organizaciji SPDT (njen uvodni pozdrav objavljamo v celoti).
Predsednica odbora primorsko – notranjskih planinskih društev Mruška Lenardič je v svojem uvodnem nagovoru dejala, da ima razstava dva glavna cilja: opis začetkov in razvoja delovanja planinskega gibanja na Primorskem ter opis raznolike dejavnosti v več ko stoletni zgodovini.
Na prietnem srečanju, ki ga je povezoval Evgen Ban, je bila prisotna generalna kozulka Republike Slovenije Ingrid Sergaš, predsednica SSG Breda Pahor, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen, predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin (njegov poseg objavljamo v celoti). Večer je popestril mladinski pevski zbor Anakrousis pod vodstvom dirigenta Jarija Jarca.
Razstava bo na ogled v veži Kulturnega doma v Trstu do 30. januarja.
Pozdrav predsednice SPDT Marinke Pertot
Spoštovani planinci, cenjeni gostje,
zahvaljujem se vam, da ste nas počastili s svojo prisotnostjo.
V posebno čast mi je, da mi je v imenu SPDT dana priložnost, da prinesem tudi naš pozdrav ob odprtju razstave o nastanku in razvoju organiziranega planinstva na Primorskem.
Naše planinsko društvo je bilo od vsega začetka zelo aktivno soudeleženo pri planinski dejavnosti na Primorskem. Čeprav živimo ob morju, in so za nas gore razmeroma daleč, so se naši predniki, skupno z ostalimi Primorci živeli v istih življenjskih razmerah, združeni pod isto avstro-ogrsko krono, zavzemali so za iste cilje, in ste ideale. Tudi naše društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1904 kot Podružnica Slovenskega planinskega društva iz Ljubljane, sicer kot drugo društvo na Primorskem, samo leto prej je nastala ajdovsko-vipavska podružnica, je nastalo ne samo iz ljubezni do narave in gora ampak tudi in predvsem iz želje in potrebe, da bi domačo zemljo obvarovali pred potujčevalnim pritiskom nemških in italijanskih krogov.
Z odprtjem te razstave želimo tudi počastiti 70. obletnico obnovitve legalne dejavnosti našega društva društva, saj je bilo društvo z fašističnim dekretom 17. avgusta 1927 dokončno razpuščeno; doživelo je isto usodo, kot vsa ostala slovenska društva na Primorskem. Vendar planinska delavnost se je nadaljevala, čeprav v ilegali. Gore so našim planincem nudile ne le užitek in oddih, bile so tudi edini kraj, kjer se je človek lahko izražal v materinem jeziku, kjer je lahko zadonela slovenska pesem.
Na ustanovnem občnem zboru, 5. maja 1946, pa je prišlo do legalne obnovitve Slovenskega planinskega društva, ki je lahko spet zadihalo s polnimi pljuči, seveda v drugačnih političnih razmerah. Iz njegovega, nekdaj velikega telesa, pa so na drugi stani meje nastala nova planinska društva: Obalno PD Koper, PD Sežana, Hrpelje-Kozina. Zato smo še posebno počaščeni, da lahko prav ob njih obeležujemo našo pomembno obletnico.
Obletnica je tudi spodbuda za naprej, za iskanje novih poti, novih izzivov, za osvojitev novih vrhov.
Zato smo za to priložnost skupni razstavi dodali še dva panoja, ki prikazujeta delo SPDT-ja z mladini, ki so naša bodočnost.
Pozdrav predsednika ZSŠDI, Ivana Peterlina
Dragi prijatelji!Očarani stojimo pred razstavnimi panoji, ki nam ponazarjajo vsebine z zgovornim naslovom Med morjem in gorami. Že to, da postavljamo v neke vrste binoma dva ekstrema kot sta lahko nižinsko morje in visoko gorovje, je že na prvi pogled nekaj enkratnega. Vendar se v tem skriva globoko vsebinsko sporočilo. Deset planinskih in pet športno-plezalnih društev z območja Slovenske Istre pa vse tja do Trsta in z druge strani od Krasa pa do Brkinov in Postojne, je v letih s svojimi ljudmi tkalo in našlo sintezo nekih skupnih življenjskih niti, ki so bile že od samega začetka tako močne, da se vse do danes niso nikoli pretrgale. Skupni imenovalec naših ljudi iz tako različnih območij, je vsekakor bila velika srčnost, ljubezen do narave, predvsem pa so vse prevevali močni naboji pripadnosti. Govorim seveda o pripadnosti slovenskemu jeziku, slovenskemu narodu in domači zemlji. To so bili tudi trenutki močnih nabojev upora in težke kaplje pravega – dovolite mi izraz – dopinga slovenskosti, da si dobil moč in energije, da si se lahko potujčevalcu postavil po robu in ga končno tudi pregnal.
In v svobodi se je v neizmernem soncu zalesketalo morje, sinjina nad vrhovi gora je v ljudeh utrdila prepričanje, da se grozote, ki so jim bili priča, ne smejo nikoli ponoviti. In to sta pravzaprav dediščina in pripoved društev, ki so ustvarjala zmagovito epopejo in jo – o tem sem prepričan – ustvarjajo še danes. Bodimo vedno hvaležni ljudem, ki so v svetel jutrišnji dan verjeli in ga udejanjali. Sprehodimo se med panoji in zbrano prisluhnimo bogati pripovedi.