Paolo Gregorič, rojen v Trstu 10. julija 1963, je začel z nogometom pri osmih letih kot ciciban pri tržaški Montuzzi. Pet let pozneje je prestopil k Esperii San Giovanni, kjer je igral štiri leta v mladinskih ligah in pokazal velik talent za to igro, tako da ga je 1981 najela Triestina. V tržaškem klubu je igral prvo leto z deželnimi narašcajniki, leto pozneje pa v prvenstvu "primavera". V sezoni 1981/982 je imel s Triestino krstni nastop v C1 ligi, in sicer 7. marca 1982 na domači tekmi, ko je tržaška ekipa premagala Alessandrio z 1:0.Gregorič je v tej sezoni igral s Triestino 7 tekem in dosegel en gol. V ekipi pa je imel v napadu dva velika konkurenta De Falca in Ascagnija, tako da je v naslednji sezoni sprejel ponudbo Conegliana, da bi igral v C2 ligi. V tem moštvu je bil seveda standarni igralec. Začele pa so se prve poškodbe (gleženj, išias, hrbet). Gregorič pa je stisnil zobe in uspel igrati 14 tekme in dati 8 golov. Na eni sami tekmi proti Fanfulli je dal kar 4 gole, kar je bil tisto sezono rekord v C2 ligi.
Gregorič je v sezoni 1983/84 prestopil k Pordenoneju (C2 liga), kjer je igral dve leti in nato v sezoni 1985/86 oblekel dres prvoligaša Udineseja. Za videmsko moštvo je opravil le dva nastopa. Krstni nastop je imel 6. oktobra 1985 v Avellinu (2:2) in nekaj minut v zadnjem kolu v Vidmu 27. aprila 1986 proti Bariju (spet 2:2). Udinese je tedaj s 25 točkami osvojil 13. mesto in se je za las rešil pred izpadom v nižjo ligo.
Od naslednje sezone (1986/87) je Gregorič 6 let igral v C1 ligi s Trentom, Nocerino, Trevisom in Casalejem. Sklenil je profesionalno kariero leta 1992, ko je iz Casaleja prestopil k Zarji, za katero je v 1. amaterski ligi igral štiri leta in pripomogel z 10 goli v 20 tekmah, da je ekipa v sezoni 1995/96 napredovala v promocijsko ligo.
Leta 1997 je bil pobudnik ustanovitve društva Zarja/Gaja in bil tudi prvi predsednik.

NASTOPI V A LIGI

6.10.1985, Avellino
Avellino - Udinese 2:2 (2:1)
STRELCI: Diaz v 12., Benedetti v 16., Vullo (avtogol) v 23. in Barbadillo v 83. min.
AVELLINO: Di Leo, Ferroni, Vullo (Romano od 75. min.), De Napoli, Amodio,
Zandona`, Agostinelli, Benedetti, Diaz, Colomba (Luccarelli od 29. min.), Bertoni.
UDINESE: Brini, Galparoli, Baroni, Storgato, Edinho, De Agostini, Barbadillo, Colombo, Zanone (Gregorič od 46 min., Miano od 89. min.), Chierico, Criscimanni.
SODNIK: Mattei iz Macerate. GLEDALCEV: 25.000. OCENA ("Il Piccolo"): Gregorič 6.

27.04.1986, Videm
Udinese - Bari 2:2 (1:0)
STRELCI: Storgato v 14., De Trizio v 50., Galparoli v 70. min., De Trizio v 79. min.
UDINESE: Brini, Galparoli, Baroni, Storgato, Edinho, De Agostini, Barbadillo
(Gregorič od 85. min.), Pasa (Rossi od 79. min.), Zanone, Criscimanni, Dal Fiume (Abate od 12., Tagliaferri od 15. in Susic od 16. min.).
BARI: Pellicano`, Cavasin, De Trizio, Cuccovillo (Giusto od 71. min.), Loseto, Sola, Cupini (Carboni od 60. min.), Sclosa, Bivi, Cowans, Rideout (Imparato od 12. in Rosselli od 15. min.).
SODNIK: Longhi iz Rima. GLEDALCEV: 35.000.

KONČNI VRSTNI RED (1985:86): Juventus 45; Roma 41; Napoli 39; Fiorentina in Torino 33; Inter 32; Milan 31; Atalanta in Como 29; Verona 28; Sampdoria in Avellino 27; Udinese 25; Pisa 23; Bari 22, Lecce 16. Državni prvak: Juventus; v nižjo ligo: Pisa, Bari in Lecce.