Članski reprezentanti
Boris KERSEVANI

Športna disciplina
atletika, tek na 100, 200, 400 m in štafeta

Rojen: 19.04.1909 v Gorici

Šolska izobrazba:
osnovna šola: nemška šola v Olomoucu (Češka), 4. razred privatne slovenske šole v Gorici; nižja srednja šola: italijanska šola v Gorici; višja srednja šola: italijanska elektromehanična šola v Gorici.

Športno društvo:
od 1932 vedno pri Unione Ginnastica Goriziani v Gorici

Krstni nastop v italijanski
članski reprezentanci:
1936, Videm, troboj Italija - Avstrija - Jugoslavija

Osebna rekorda:
100 m: 10,8 v Vidmu leta 1935 ( takrat 20. najboljši čas na svetu)
200 m: 22,4 v Firencah leta 1934


Boris Kersevani (foto 1936)
Boris Kersevani je naš najstarejši še živeči reprezentant. Aprila 2001 je namreč dopolnil že 92 let. Rodil se je leta 1909 v Gorici.
Z atletiko se je začel ukvarjati zelo pozno, pri 23 letih. Prej ni imel možnosti za športno dejavnost. Zaradi prve svetovne vojne je moral z družino iz rojstne Gorice v begunstvo na Češko. Ob povratku domov pa ni bilo časa za šport. Poleg šolskih obveznosti je moral pomagati očetu pri delu.
Ko je leta 1932 začel z atletiko pri goriškem društvu Unione Ginnastica Goriziana, je bilo jasno, da ima fant izredne predispozicije za sprinte. Že istega leta je na tekmi v Trstu zmagal s tedaj odličnim časom 11,1. Na italijanskem prvenstvu v Pisi je bil med naraščajniki prvi (11,3 z močnim vetrom proti).
Leta 1933 je v Firencah na kriteriju asov, na katerem je nastopila šesterica najboljših v Italiji, osvojil na 200 m 4. mesto s časom 22,4, ki je bil tudi njegov osebni rekord na tej razdalji. Istega leta je zastopal Furlanijo-Julijsko krajino in Veneto na Veliki nagradi Fidal šestih dežel. Bil je 3. na 100 m.

Udeleženci atletskega mitinga v Celovcu (1934).
Boris Kersevani je na skrajni desni stoje.


Ameriški strokovnjak Comstok na prirpavah v Rapallu (1936) razlaga tehniko teka. Boris Kersevani je ob njem levo s trenerko UGG.

Leta 1934 je okrepil ekipo Udineseja na tekmi v Celovcu in zmagal na 100 m s časom 11,1, čeprav je bila proga zelo razmočena. Bil je izbran za nastop na svetovnem študentskem prvenstvu v Turinu. Imel pa je smolo, ker ravno tisto leto ni bil vpisan na nobeni šoli.
Leta 1935 je na tekmi v Vidmu dosegel pravi podvig: zmagal je namreč v vseh štirih sprintih na 100, 200, 400 m in v štafeti. Na 100 m je dosegel čas 10,8, kar je bila tedaj 20. najboljša znamka na svetu.
Leta 1936 je imel krstni nastop z italijansko reprezentanco v Vidmu na troboju Italija - Avstrija - Jugoslavija. Nastopil je v olimpijski štafeti (800 - 200 - 200 - 400 m), v kateri je Italija dosegla 2. mesto za Avstrijo. Kersevani je tekel na 200 m. Isto leto je v Rapallu, pod vodstvom znanega ameriškega trenerja za sprinte Comstoka, opravil vse priprave za olimpijske igre v Berlinu. Po Comstokovem mnenju je imel Kersevani povsem zgrešeno tehniko teka. Bilo pa je prepozno, da bi jo popravil. Ameriški strokovnjak je dejal, da bi Kersevani lahko dosegel celo svetovni rekord, če bi ga on že od začetka treniral.
Čeprav bi si po rezultatih na pripravah v Rapallu zaslužil olimpijsko vozovnico, pa je bila izbira italijanskega štaba drugačna. To ga je zelo potrlo. V naslednjih dveh sezonah je nastopal brez večjih motivacij še na nekaterih tekmah, leta 1938 pa je dokončno opustil aktivnost.

REZULTATI

Italijanska članska reprezentanca
1936, Videm
Troboj Italija - Avstrija - Jugoslavija, olimpijska štafeta, 2. Italija (Boris Kersevani na 200 m).

Italijansko prvenstvo
1932, Piza, naraščajniki, 100 m: 1. (11,3)
1936, Milan, 100 m: 4.

Ostali pomembnejši uspehi:
1932, Trst, 100 m: 1 (11,1)
1933, Firence, kriterij asov, 200 m: 4. (22,4)
1933, Velika nagrada FIDAL, 100 m: 3.
1934, Celovec (Avstrija), nastop z Udinesejem, 100 m: 1. (11,1)
1935, Videm, 1. na 100, 200, 400 m in v štafeti; na 100 m osebni rekord z 10,8.


Boris Kersevani (s trenerko Italije) med treningom (1936)