TRST – V prostorih Stadiona 1. maja v Trstuj e v ponedeljek, 9. aprila 2018 potekal redni nevolilni občni zbor Košarkarskega kluba Bor.
Po uvodnem pozdravu članom in gostom podpredsednika Davida Štoklja je predsednik društva Igor Kocijančič, ki je bil izvoljen tudi za predsednika občnega zbora, podal svoje poročilo.
Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je podal Edi Sosič, in odobritev obračuna ter proračuna, ki so ju vsi prisotni tudi soglasno sprejeli.
Občni zbor je kot prvi pozdravil deželni svetnik Stefano Ukmar, ki je čestital društvu za opravljeno delo in pri tem dodal, da je sedanja deželna uprava mnogo postorila, da naj bi bil večnamenski športni center na 1. maju nared v roku dveh let. Center pa je gotovo velika pridobitev ne samo za Bor, temveč za vso našo skupnost.
OZ sta nato pozdravila še podpredsednik AŠZ Jadran Ivan Perčič in predstavnik AŠD Polet Damjan Košuta.
V svojem posegu je nato predsednik ŠZ Bor Gorazd Pučnik podrobno orisal delo, ki je bilo glede gradnje novega športnega centra doslej opravljeno in predvsem kaj še vse čaka društvo in razne ustanove, da bo zares prišlo do odprtja novega in prenovljenega Stadiona.
Pisne čestitke društvu je poslal deželni svetnik Igor Gabrovec.
Razvila se je nato diskusija, ki je bila predvsem osredotočena na gradnjo novega večnamenskega športnega centra na 1. maju.
Predsedniško poročilo – Igor Kocijančič
Spoštovani!
V primerjavi s prejšnjimi leti sklicujemo letos svoj redni občni zbor nekoliko zgodnje, medtem ko je tekmovalna sezona še v teku, tako na članski kot na mladinski ravni. Prav gotovo so letošnja rezultatska izhodišča spodbudnejša od lanskih, še vedno pa moramo ob sončnih upoštevati tudi letos nekaj senčnih strani.
Ob koncu lanske sezone smo, kot veste, zabeležili izpad članske ekipe iz C lige Silver v D ligo in se kmalu zatem znašli tudi brez trenerja članske vrste. Za novonastale težave smo, po posvetovanju v okviru Projekta Jadran, najprej poskrbeli za evidentiranje novega trenerja – Marka Švaba, nakar je košarkarska zveza sprejela našo prošnjo repesaža in Bor Radenska se je po “administrativni” poti vrnil v C ligo Silver, vodstvo kluba pa se je odločilo, da bi ne odstopalo od prvotno zastavljenega načrta o vključevanju čim večjega števila mlajših igralcev v člansko postavo in tudi nov trener je sprejel ta izziv, tako da je bilo tudi letos v okviru članskega moštva kar pet igralcev iz mladinskih kategorij, štirje ki še nastopajo v kategoriji U18, eden pa v prvenstvu U16. To seveda še ne pomeni, da dobijo ti mlajši igralci tudi izdatno minutažo, o tem lahko odloča le trener, na vsak način smo lahko tudi letos v nekoliko spremenjenih okoliščinah potrdili programske smernice, ki smo si jih zadali prerd dvema sezonama. Poleg tega smo, zahvaljujoč se sodelovanju v okviru Projekta Jadran, lahko okrepili moštvo s Tadjanom Škerlom in Samuelom Zidaričem (ki je letos še sodil v mladinske kategorije) in mislim, da sta oba dala velik doprinos letošnji rezultatsko pozitivni sezoni, za katero upamo, da jo bomo lahko sklenili z uvrstitvijo v končnico za napredovanje. Za doslej opravljeno delo in vložen trud se na tem mestu zahvaljujem Marku Švabu, trenerskemu pomočniku Maxu Gottadauru, trenerju za fizično pripravo Tizianu Vidoniju, ki je celo leto sistematično sledil ekipi, spremljevalcu Ediju Sosiču ter referentu Marziu Krizmanu, ki je svojo prisotnost in pomoč razširil tudi na druga področja.
Tudi letos in v tem trenutku še ni jasno, s kolikimi in kakšnimi mladinskimi ekipami bomo razpolagali v naslednji tekmovalni sezoni. O tem se bomo morali čimprej dogovoriti v okviru Projekta Jadran in predvsem s ŠD Breg, v sodelovanju s katerim že imamo nekaj ekip (trenutno U13 in U14), ki ju sestavljajo igralci obeh klubov, čeprav nastopata letos z nazivom Bor. Je pa res, da zadnja tri leta beležimo na mladinski ravni, predvsem v starostno nekoliko višjih kategorijah U16, U18 in U20, vse večji osip igralcev – od tistih, ki izrazijo željo, da se preizkusijo v drugih sredinah do tistih, ki enostavno prenehajo z igranjem. Mislim, da je to konkreten izziv za vse nas, za AKK Bor in tudi za vsa ostala matična društva v okviru Projekta Jadran, saj ne moremo mimo dejstva, da se je v zadnjih dveh sezonah v marsikaterem primeru zgodilo, da je vsakdanja praksa zabredla v nasprotno smer od načrtovanega in tega si slovenska košarkarska društva v Italiji ne morejo in niti ne smejo več privoščiti. Druga boleča točka za nas in tudi za celotno naše košarkarsko gibanje je vezano na razpoložljivost trenerskega kadra. Tudi na tem področju beležimo krizo, predvsem pri vključevanju mlajših vaditeljev. To je prav gotovo tudi posledica sedanjih družbenih razmer, ampak na dlani je, da primanjkuje mlajših trenerjev in inštruktorjev (po možnosti od 25. do 35. leta starosti), ki bi razpolagali z ustreznimi kvalifikacijami in bi postopoma lahko prevzemali vodilno vlogo v okviru naših klubov. Glede na to, da sodijo pravkar navedene krizne vsebine tudi med razlogi, ki so privedli do odstopa Andreja Vremca z mesta koordinatorja Projekta Jadran za mladinsko dejavnost, je jasno, da bomo morali čimprej najti primerne prijeme za izboljšanje tega stanja.
Na mladinski ravni smo letos delovali dokaj zakrčeno in s težavami. Ob ekipi U12, ki jo sestavljajo pretežno naši in nekateri Bregovi košarkarji, smo morali zadnji trenutek prijaviti tudi ekipo U13, čeprav je bil izbor igralcev zelo omejen, kar je povzročilo, da smo bili mnogokrat prisotni na tekmah v minimalnem številu. Glede tega se izrecno zahvaljujem za izkazano pomoč Andreju Vremcu, ki je omogočil, da za prvenstvi U12 in U13 registriramo dva igralca, ki bi drugače nastopala za Kontovel, dejansko pa bomo morali do naslednje sezone številčno okrepiti ti dve delovni skupini in skušati najti še kakega posameznika letnikov 2006 in 2007, drugače bodo navedene težave postale kronične. S tema skupinama smo imeli tudi kadrovsko nekaj težav, tako da so fantje prvenstvo U13 odigrali dejansko brez skupnih treningov. Mislim, da moramo pri teh dveh delovnih skupinah do prihodnje sezone urediti razmere. Na vsak način se za opravljeno delo v vse prej kot idealnih okoliščinah zahvaljujem Diegu Celinu, kateremu je v zadnjih tednih priskočil na pomoč tudi Alan Albanese.
Sodelovanje z Bregom se je letos dobro obneslo predvsem v kategoriji U14 (letnika 2004 in 2005), ki je vadila pod vodstvom Igorja Medna in rezultatsko celo presegla pričakovanja. Gre za lepo in za naše razmere tudi perspektivno skupino igralcev, z ustreznimi delovnimi navadami, na kateri velja še graditi.
Pri minibasketu smo v primerjavi z lansko sezono rahlo izboljšali stanje in zabeležili številčno rast vadečih, vendar sloni še vedno glavnina dela na ramenih nenadomestljive Karin Malalan, ki je ob pomoči Diega Celina ter v zadnjem obdobju Ivana Roicija (za prisotnost na šolah) in Alana Albaneseja spet izpeljala sezono tako, da je bila prisotna kar na treh frontah (minibasket, dejavnost na šoli in ženska košarka). Je pa na dlani, da moramo minibasket pri Boru kadrovsko in odborniško okrepiti, saj smo tudi letos zaradi službenih in drugačnih obveznosti vaditeljev spet zabeležili nekaj težav, vsekakor manj kot lani. Zahvaljujem se tudi Marziu Krizmanu za izdatno pomoč, ki jo je nudil tudi v okviru minibasketa, predvsem na organizacijski ravni.
Vir zadoščenja predstavlja tudi dejstvo, da so naša dekleta, ki nastopajo z nazivom Polet letos nastopala v kategoriji U 16, čeprav so večinoma mlajša in da skupina vztraja pri delu in občasno tudi dopolnjuje postavo U18. Projekt ženske košarke se torej krepi in tudi pri tem ima največjo zaslugo Karin Malalan, ob njej pa velja izpostaviti znaten doprinos, ki ga je v vlogi sprmlejvalca, pomočnika in vsestranskega referenta odigral tudi Rich Battilana.
AKK Bor bo nadaljeval sodelovanje z ostalimi matičnimi društvi v okviru Projekta Jadran in mislim, da prinaša izkušnja pretežno pozitivne sadove, kljub temu, da, kot že rečeno, bo treba verjetno nekatere vsebine prilagoditi stvarnosti na terenu. Verjamem pa, da bomo tudi letos našli ustrezno rešitev, zato da bo potrebam posameznih članic zadoščeno, predvsem pa, da bomo lahko nudili najboljše možne pogoje za tehnično rast mladih košarkarjev in košarkaric.
Še enkrat bi izpostavil tudi vlogo in podporo ZSŠDI-ja, ki primerno vrednoti opravljeno delo in nam v zadnjih letih omogoča tudi kakovostno strokovno izpopolnjevanje, tako kot bi se tudi na tem mestu zahvalil podjetjem Marzoli&Nanut ter Velox za dolgoletno partnerstvo in podporo ter ZKB, ki nam vedno stoji ob strani ter seveda tudi vsem manjšim in novejšim pokroviteljem, brez katerih bi bila naša dejavnost vsekakor otežkočena in prav gotovo skromnejša.
V primerjavi z lansko sezono je dodatna novost, ki jo le bežno navajam v poročilu, tudi uradna vest in dejstvo, da bo v kratkem, predvidoma do leta 2020, Stadion 1. maj bogatejši za novo večnamensko telovadnico, ki bo seveda tudi nam nudila več priložnosti za boljše delovanje.
Sklenili smo torej tekmovalno sezono in že je tu obdobje dogovarjanja in planiranja prihodnje sezone. V prihodnjih tednih bomo morali postaviti temelje za tekmovalno sezono 2018/19 ter v okviru Projekta Jadran in posebej z vodstvom Brega zastaviti in načrtovati nove smernice medsebojnega sodelovanja na mladinskem področju v prihajajoči sezoni.
O finančnem stanju kluba in s tem povezanimi težavami bomo spregovorili v okviru razprave o obračunu in proračunu, bi pa opozoril, da AKK Bor nujno potrebuje več sredstev, nove pokrovitelje in nova poslovna partnerstva, glede na to, da je v tem zgodovinskem trenutku nedvomno težje računati na enak priliv sredstev, kot smo ga bili vajeni pred leti. To razpravo bomo prav gotovo nadaljevali v naslednjih tednih v okviru odbora, podrobnosti o finančnem stanju boste zato izvedeli od blagajniškega poročila. S tem v zvezi izkoristim priložnost, da se na tem mestu tudi javno zahvalim za stalno prisotnost v uradu in za res ogromno delo, ki ga redno opravljata, Brunu Kneippu in Ediju Sosiču.
Za Glavni Odbor AKK BOR
Predsednik Igor Kocijančič