Tiskovno sporočilo ZSŠDI
Zelo zaprepaščeni smo v prejšnjih dneh izvedeli za dogodek, ki meče temno senco na ves slovenski šport in sicer to, da je na mladinski tekmi med repenskim NK Kras in Manzanom prišlo do pravih izpadov rasizma, ko je mlad igralec Krasa verbalno grdo napadel temnopoltega nogometaša nasprotne ekipe. Nogometna zveza je ostro reagirala in ga z disciplinskim ukrepom izključila za deset kol. To je sicer kazen za igralca, a vse to v nas vzbuja globoko razmišljanje o tem, kako je sploh lahko prišlo do takega izpada. Prepričani smo, da vodstvo NK Kras Repen ne nosi neposredne krivde za ta dogodek, saj dobro vemo, da nekaj takega ne spada v politiko društva in v metodologijo dela Krasovih trenerjev. A vendar ostaja v nas kot nerešljiva uganka vprašanje, kako je mogoče, da se je nekaj takega pripetilo sredi slovenskega Krasa in pri naših ljudeh in to, da je izpad prišel iz ust zelo mladega fanta.
Je že res, da je nogometna zveza ostro reagirala in fanta kaznovala, a to še ni dovolj! Težka naloga čaka sedaj društvene organe, ki morajo fanta “prevzgojiti” in mu dopovedati, da je na šport tudi sredstvo odpiranja navzven in iskanja dialoga ter strpnosti. Vsaj tako bi moralo biti! Da pa je prišlo do nečesa takega si pa razlagamo tudi z dejstvom, da živimo, žal, v časih, ko smo preveč zaverovani sami vase in nismo pripravljeni na pošteno soočanje z drugimi, posebno ko gre za tako imenovane “drugačne”. Ko danes po vseh televizijskih pogovornih oddajah prevladujeta zmerjanje in kričanje, kjer umirjenost in treznost razpravljavcev že po nekaj minutah izgineta in gre pri vsem bolj za žalitve kot za iskanje nekih pametnih argumentov, se v ljudi, ki takim oddajam prisostvujejo, prikrade v kosti neke vrste strahu in prepričanje, da je vse, kar ni “naše”, škodljivo, nastrojeno proti nam in da nam samim jemlje kisik. Zato smo mnenja, da moramo biti ob takih pojavih zelo pozorni, da dogodkov ne podcenjujemo, saj predstavljajo alarmni zvonec za naš jutrišnji dan. Naloga športnih delavcev je ta, da med svoje delovanje in vzgojne cilje sistematično vnašajo tudi vzgojo, ki stremi k strpnosti, prijateljstvu in razumevanju. S tako vzgojo moramo pričeti takoj, že pri najmlajših, da ne bo jutri prepozno!
Predsednik
Ivan Peterlin