Komentar Bruno Križman
Za ljubitelje zgodovine športa je na razpolago nova knjiga, ki so jo v začetku marca 2019 predstavili v muzeju istrske kulture v Trstu. Zajetno delo z naslovom »Sport e guerra fredda in Venezia Giulia 1945-1954« je napisal Alberto Zanetti Lorenzetti, ki je sicer doma iz Brescie, vendar redno sodeluje s Centrom zgodovinskih raziskav iz Rovinja. Izdajo knjige sta podprli Italijanska Unija z Reke in Ljudska univerza iz Trsta.
Lokacija predstavitve bi lahko vznemirila bolj »naše« poglede na obdobje, ki jo knjiga zaobjema. Pa v tem ni problem.
Avtor se je lotil zadeve neobremenjeno in s popolnim upoštevanjem stvarnosti, ki ne sloni na iredentizmu, nacionalizmu in oguljenih parol, ki v Trstu tolikokrat skušajo vrteti nazaj kolo zgodovine.
Velik del zavzema delovanje politike v prid italijanskega olimpijskega odbora (CONI) ali na drugi strani filo-jugoslovanske inačice UCEF. Omenjeni so tudi poskusi športnih delavcev povojnih let, da bi dosegli vključitev olimpijskega odbora STO v mednarodni olimpijski odbor, kar bi odprlo tržaškim športnikom nastop na olimpijskih igrah.
Knjiga je opremljena s številnimi malo znanimi ali sploh neznanimi fotografskimi posnetki. Za današnje »ultrase« Triestine bi bila n.pr. povsem travmatična slika iz nogometne tekme med Tržačani in ekipo jugoslovanskih vojakov 3. junija leta 1945.
Na zidu, ki severno tribuno loči od Ul. Flavia je namreč ogromen napis »TITO – živelo avtonomno mesto Trst v demokratski federativni Jugoslaviji«.
Veliko materiala je avtor našel v arhivu NŠK.
Na 330 straneh so zapisane tudi osebne zgodbe nekaterih vidnih športnikov iz tistega obdobja.
Raziskovalec domače športne zgodovine Bruno Križman je s posebnim poudarkom podal življenjsko pot Danila Žerjala, doma iz Dutovelj, ki se je z atletiko spoznal med služenjem vojaškega roka v Italiji, preživel vojno obdobje kot italijanski vojak in nato v partizanih, nadaljeval s športom pri Partizanu v Beogradu in Kladivarju iz Celja, se nato »preselil« v Italijo in končno v Venezuelo. Šlo je za najbolj tipičen primer »hladne vojne«.
Brez dvoma je v gradivu zabeleženih nekaj imen jasnega slovenskega izvora, ki doslej še niso bila zabeležna kot »naša«.
Torej motiv za iskanje novih korenin domače športne stvarnosti.
