V starosti komaj 63 let je za neozdravljivo bolezen umrl Maurizio Stabile, nekdanji odbojkar članskih ekip ŠZ Sloga in OK Val.
Stabile v dresu OK Val
Maurizio Stabile (rojen leta 1957, visok 188 cm, tolkač) je prvič nastopil za eno od naših društev v sezoni 1991/92, ko je igral za OK Val v C-ligi. Moštvo je tedaj treniral Lorenzo Zamo’ in jenapredovala v B2-ligo.
Stabile je nato ostal pri Valu še naslednjo sezono (1992/93).Ekipa, ki je tudi v tej sezonoVodil Zamo’, si je zagotovila obstanek v B2-ligi.
Stabile v dresu ŠZ Sloga
Stabile je prestopil k Slogi (pokrovitelj Koimpex) v sezoni 1995/96, ko je ekipa igrala vdržavni C1-ligi. Tedaj je moštvo treniral slovaški strokovnjak Dušan Blahuta. Slogaši so tedaj dosegli zgodovinski uspeh, napredovanje v državno B2-ligo. To je bilo že četrto napredovanjev šestih letih od 1. divizije do B2-lige.
V naslednji sezoni (1996/97) je Stabile igral s Koimpexom v vlogi koektorja. Ekipa, ki jo je treniral Peter De Waldestein, si je zagotovila obstanek v ligi, kar je bilo za novinca v ligi že lep uispeh. Najj omenimo, da je v tej sezoni Val Imsa Kmečka banka napredovala v višjo, B-1 ligo. Z Valovo šesterko je tedaj igral tudi Matej Černic, naš najboljši igralec vseh časov (srebrn na OI v Grčiji leta 2004).
V sezoni 1997/98 je Sloga, ki jo je treniral Mario Čač. iz B2-lige izpadla v C-ligo
V naslednji sezoni (1998/98) je ekipa, ki jo je vodil Ivan Peterlin, igrala v C-ligi in s samo z dvema porazoma osvojila prvo mesto ter napredovala v B2-ligo.
V sezoni 1999/2000 je Sloga nastopila v B2-ligi in jo je treniral Ivan Peterlin. Stabile je igral v vlogi tolkača in libera. Moštvo je s samo eno zmago obtičalo nazadnjem mestu in tako izpadlo iz lige.
Maurizio je bil zelo “fanj dečko”, simpatičen in zelo zavzet na treningih in tekmah. Takoj se je prikupil soigralcem, strokovnemu štabu in vodstvu ter se povesem vključil v društveno okolje.
Po Primorskem dnevniku (7. aprila 2020)
Maurizio Stabile si je v več kot štiridesetih letih igranja odbojke nabral na desetine soigralcev, tako da je v nedeljo vest o njegovi smrti boleče odjeknila med odbojkarji iz vse dežele; premagala ga je zahrbtna bolezen, proti kateri se je boril nekaj več kot eno leto. Umrl je v središču CRO v Avianu. Zapušča ženo Giuliano in hčerko Mariso.
Stabile se je rodil leta 1957 in je živel v Ogleju, kjer je bil zaposlen v krajevnem kmetijskem podjetju. Kljub vsakdanjemu trdemu fizičnemu delu je domala celo življenje resno treniral in igral odbojko. Vrhunec kariere je doživel v kraju San Giovanni al Natisone, kjer je več let nastopal v B1-ligi. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je dve sezoni igral za štandreški Val v B2-ligi, zatem je več let nastopal za Slogo na Tržaškem – tako v B2-ligi kot v C-ligi. V obeh slovenskih društvih je pustil neizbrisno sled in navezal številna prijateljstva; s svojo delavnostjo in zagrizenostjo je bil za zgled – precej mlajšim – domačim odbojkarjem, ki so ga cenili in spoštovali, saj je bil zanje kot drugi oče. Med eno izmed sezon pri Slogi, ko je bil star že preko štirideset let, si je pretrgal križno vez; namesto da bi obesil telovadne copate na klin, je prestal kirurški poseg in se po rehabilitaciji vrnil v telovadnico. Iz izvrstnega levorokega krilnega napadalca z izredno močnim udarcem se je prelevil v libera in zatem igral še kakih deset let z raznimi ekipami, v glavnem bližje domu – od Gradeža do Vivila iz Ville Vicentine. Od odbojkarskih igrišč se je poslovil pred desetimi leti, ko je imel 53 let. Kariero je sklenil z napredovanjem iz D- v C-ligo z ekipo Aquileia-Vivil.
Vsi, ki so z njim igrali, ga bodo ohranili v trajnem spominu. Na treningih je bil strog, zahteval je, da so se vsi maksimalno potrudili; hkrati je izžareval človeško toplino, zaradi katere so ga vsi imeli radi in ga zdaj neizmerno pogrešajo. (dr)
