NABREŽINA – Na odprtem športnem objektu v Nabrežini je v ponedeljek, 21. junija 2021, potekal redni občni zbor AŠD Sokol. Na občnem zboru sgta bili poleg članov prisotna še predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin in predstavnik AŠZ Jadran Andrej Vremec.
Poleg predsednškega proočila, ki ga objavljamo v celoti, je bilo na dnevnem redu še blagajniško poročilo, ki ga je podala Bruna Pieri in nadzornega odbora. Pisne čestitke OZ pa sta poslala deželni in občinski svetnik Igor Gabrovec in Igor Zadnik, predsednik nabrežinskega jusa.
Predsednik Peterlin je najprej podčrtal važno obletnico, ki jo Sokol praznuje v letošnjem letu. Izpostavil pomen poimenovanja občinske telovadnice po Savu Ušaju, kar pomeni, da je slednji še vedno prisoten v srcih in misli vseh sokolovcev. Med drugim je čestital Petri Gulich za vpoklic na treninge državne mladinske reprezentance in dejal, da je to uspeh vsega odbojkarskega gibanja. Nazadnje pa čestital odboru za vse opravljeno delo. (Peterlinov poseg objaljamo v celoti)
Vremec se je predvsem osredotočil na sodelovanju in združenju. Naj bo to pri košarki, panogi, ki jo sam predstavlja, kot pri odbojki.
Obšni zbor se je zaključil z družabostjo v društvenem baru.
Predsedniško poročilo – Pavel Vidoni
Spoštovani gostje, člani, dragi prijatelji in športniki.
Odbor se je na pripravljalni seji na današnji občni zbor odločil, da predstavimo le predsedniško poročilo, ki bo tako zaobjelo vse delovanje v tej sezoni.
Sezona se še ni uradno zaključila. Nekatere skupine, predvsem odbojkarice, morajo odigrati še prvenstvene tekme. Člani košarkarske ekipe pa morajo nastopiti na kvalifikacjiskih tekmah državne lige 3 x 3, ki bo konec tedna v Pordenonu.
Sezona, ki je bila dobesedno podrejena koronavirusu COVID-19, in to že druga zapored, pa nam je prinesla nekaj spodbudnih rezultatov.
Pandemija je vse nas krepko zaznamovala, naj bo to v osebnem, kot družbenem in seveda športnem svetu. Lahko celo govorimo o življenju pred in po pandemiji. Upanje vseh nas pa je seveda, da se čimprej vrnemo v dokaj normalne okoliščine, ki so bile vsakdan pred zravstveno krizo.
A pojdimo po vrsti.
Po lanskem občnem zboru, ki je neobičajno potekal meseca septembra, smo vsi upali, da bomo spet normalno izvedeli športno sezono. Načrtovali smo treninge in vadbo vseh skupin. Tako so se odvijali treningi skoraj vseh ekip v naši telovadnici. A kaj kmalu nam jo je virus pošteno zagodel in premešal vse štrene. Odbojkarska in košarska zveza sta izdali razne smernice v sozvočju z državnimi uredbami. Edine ekipe, ki so nadaljevale s treningi, so bile tiste, ki so imele vsedržavni interes. To se pravi, da so trenirale skupine, ki so imele v zaključni fazi državni finale. To je za naše društvo veljalo za mladinske odbojkarske ekipe od prvenstva under 13 do under 19. Izvzete so bile vse mlade skupine, minivolley, minibasket in motorika in seveda članske ekipe.
Čeprav so bile smernice športnih zvez zelo omejujoče in poleg tega je bila v veljavi policijska ura, nam je uspelo izvesti vse treninge. Res je, da je bilo treba veliko dela in truda vseh odgovornih, trenerjev in naših sodelavk v telovadnici. A to skupinsko delo se je obrestovalo. Januarja pa so pričele s treningi tudi košarkarske skupine. Tako so lahko vadili bodisi under 13 kot člani.
Začetek marca pa so se začela odbojkarska mladinska prvenstva. Moram podčartati veliko dela za organizacijo in izvedbo tekem. Predvsem je bilo potrebnih precej ljudi za vsako tekmo, ki so imeli razne dolžnosti pred in med samo tekmo. Tu mislim na tako imenovni Covid manager, na osebje za sanifikacijo in za vsa normalna opravila pri tekmah, od odgovornega za defribilator do zapisničarja. A res z vso vnemo in požrtvovalnostjo nam je uspelo izvesti vse tekme. Oziroma nekatere moramo še odigrati.
Prav tako smo mlade košarkarje vpisali v prvenstvo under 13, čeprav so naši leto ali celo dve mlajši od ostale konkurence. A skupaj s trenerjem Markom Švabom in odgovornim Francescom Pericem smo se tako odločili, prvo da damo možnost našim mladim trenirati in kajpak si nabirati izkušnje za bodoče sezone. To skupino je društvo vpisalo tudi v državno prvenstvo 3×3; te tekme so odigrali v tržaški športni palači v soboto, 12. junija.
Člani pa bodo odigrali isto prvenstvo, to se pravi državno 3×3, ta konec tedna v Pordenonu.
Uspehi letošnje sezone so prav ti. Uspelo nam je trenirati in odigrati prvenstvene tekme. Štejemo si v čast, da nam je to uspelo, kljub velikim težavam, ki pa moram podčrtati, so bile skupne vsem športnim društvom.
Dodaten problem je bil od meseca marca telovadnica. Kot veste, je občinska uprava spremenila namebnost tega objekta, ki se je prevesil v cepilni center. Ko me je županja o tem seznanila, si nismo morali in niti želeli izogniti temu. Zavedamo se, da je v tem obdobju primarno zdravje vseh nas. Zato smo s ponosom primomogli k uresničitvi cepilnega centra v naši telovadnici in se dodatno potrudili s treniranjem v sesljanski srednji šoli, srednji šoli Levstik na Proseku in srednji šoli na Opčinah ter na naši ploščadi Savo Ušaj. Prvenstvene tekme pa smo odigrali na Rovni, Levstiku in našem odprtem igrišču. Za vse to, se moram zahvaliti vsem trenerjem, odbornikom in spremljevalcem ter našima sodelavkama, ki že tako skrbno opravljajo izredno delo v telovadnici.
Letos pa imamo dve zelo pomembni obeležji.
ŠD Sokol je bilo ustanovljeno 17. marca leta 1966. In prav na ta datum smo izpeljali spletno slovesnost POLETI SOKOL. Dogodek je povzel ime po naši novonastali himni izpod peresa Mateja Grudna Kekota, v sodelovanju z Iztokom Cergolom in pečatom Vlada Kreslina. Za lepo uspelo prireditev se moram v prvi vrsti zahvaliti organizacijskemu tajniku ZSŠDI-ja Evgenu Banu in seveda naši krovni športni organizaciji, ki je to “posojilo” ovekovičila in podprla. Želeli smo našo obletnico obeležiti v prisotnosti gledalcev, športnikov in prijateljev Sokola in to skupno z naslednjim zelo pomebnim dogodkom.
Tu se nanašam na slavnostno poimenovanje občinske telovadnice po Savu Ušaju. 23. decembra lanskega leta je občinski svet odobril sklep uprave o poimenovanju telovadnice. S tem je bil zadan zadji pečat naši pobudi. Z občinsko upravo smo se domenili za slavnosten dogodek, a žal do sedaj nam ga ni uspelo izvesti. Upam, da ga bomo to jesen, ko nam bo spet vrnjena telovadnica. In lahko mirne duše trdim, da bo ta dogodoke višek praznovanj naše petinpedesetletnice ustanovitve.
Začetek tega meseca pa je sovpadal z odprtjem peščenih igrišč, društvega bara, ki ga tudi letos direktno upravljamo, in seveda ploščadi Savo Ušaj. Tudi poletni meseci so za društvo precej intenzivni. Poleg že tradicionalnih kampov in poletnih centrov, bodo odbojkarice in košarkarji organizirali dvanajsturni turnir KO. Avgusta bomo sodelavali pri organizacji praznovanj važkega zavetnika sv. Roka. Že ta teden pa sodelujemo pri predstavitvi pesniške zbirka, prvenca, našega Kekota, ki bo v četrtek na Ušajevi domačiji. To je sad sodelovanja vseh nabrežinskih društev in ustanov.
Prav v sodelovanje in združevanje v obeh projektih, Zaletu in Jadranu, smo trdno prepričani. Le skupno in združeni dosežemo zavidljive uspehe. Le pomislimo, da veliko naših zamejskih veljakov citirajo Jadran kot pojem združevanja in sodelovanja. Škoda le, da vsi se tega ne zavedajo. Številčno smo majhni, a če nastopamo združeni, se naš glas sliši in razlega širom preko naših meja.
In tu si štejemo v čast tudi uspeh združene ekipe Zalet v mladinski kategorji under 19. Ekipo sestavljajo odbojkarice vseh društev, ki se ukvarjajo s to panogo na Tržaškem in je sad večletnega trdnega dela. Odbojkarice so letos postale prvakinje za območno odbojkarsko zvezo Trst Gorica. Na deželnem finalu, predvsem z bodočimi deželnimi prvakinjami, ekipo Chionsa, pa so dokazale, da lahko enakovredno tekmujejo z vsako ekipo, vsaj na deželni ravni.
Pred približno mesecem dni smo prejeli zelo prijetno presenečenje s strani državne odbojkarske zveze, za katero smo vi počaščeni. Naša odbojkarica Petra Gulich, na katero smo mi ponosni, je bila vpoklicana na pripravljalne treninge državne mladinske raprezentance. To je sicer le začetek poti, a je velik uspeh za naše društvo, prav ob 55-letnici ustanovitve, a lahko trdim, da je uspeh vse naše odbojke. Seveda iskrene čestitke Petri in mnogo uspeha za nadaljne klice na naslednje treninge. Čestitke seveda tudi trenerki Janiki Škerl in pa tudi staršem.
Končujem z zahvalo vsem sponzorjem in pokroviteljem. Novim in tistim, ki nas podpirate že mnogo sezon. To je dokaz, da verjamejo v naše delo. S tem je tudi naš trud poplačan. Brez njih bi bilo naše delovanje ohromljeno oziroma bi ga ne bilo. Oni so naša opora. Mirno lahko nadaljujemo vodenje društva. Kljub ekonomski krizi, ki je posledica zdravstvene, so nam nekateri sponzorji potrdili zavezanost. Nekateri pa tega niso zmogli, a se jim vseeno zahvaljujem, kajti sem prepričan, ko bo vse to mimo, nas bodo še vedno podprli.
Hvala tudi vsem inštitucijam. Upravi občine Devin Nabrežina, ki nam stalno sledi in podpira. ZSŠDI-ju, ki stalno skrbi za birokratske zadeve in nam pri tem nudi tudi finančno podporo. Še posebno v letošnji sezoni z ustanovitvijo solidarnostnega sklada “Skupaj zmoremo”, v prid mladinskemu športu. Zadružni kraški banki, ki nas vedno finančno podpira. Tudi letos nam bo naša banka nudila pomoč ob praznovanju sv. Roka in pri rednem delovanju društva. Hvala tudi vsem ostalim, ki nas podpirate in pomagate pri našem delu. Predvsem staršem, brez vas bi težko nadaljevali z dejavnostjo. Pomagate nam pri prevozu vaših otrok tako na treninge kot na tekme.
Prisrčna hvala vsem sodelavkam in sodelavcem v odboru. Letošnja športna sezona nas je precej utrudila, a smo vseeno še vedno tu. Po občnem zboru nekaj dni oddiha in počitka, nato nas pričakujejo novi izivi. Skupaj lahko dosežemo zastavljene cilje. Če vsakdo od nas prispeva tudi z majhnim doprinosom, bo naša hiša zgrajena na trdnih temeljih.
Hvala vam za pozornost.
Pozdrav predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina
Spoštovani!
Kar nekaj je bistvenih točk, ki bi jih v svojem pozdravu poudaril.
Najprej naj vam še enkrat iskreno čestitam ob vašem visokem jubileju! Povprečno razgledan človek in laik na športnem področju si niti v sanjah ne more predstavljati, kaj 55-letna zgodovina neke organizacije v resnici pomeni. Ne pride mu do zavesti, da je tako dolga doba neprekinjenega delovanja v resnici pravi roman z mnogimi poglavji, ki ga ob branju nikakor ne moreš spustiti iz rok, saj te zanima, kam te bo ta dolga pripoved pripeljala. In epizod in dogodkov je še in še! Povezani so z lokalno zgodovino, s socialnim življenjem teritorija, s šolsko problematiko, pa tudi s politično in cerkveno, skratka z vsemi dejavniki, ki ustvarjajo naš življenjski vsakdan na tem koščku naše zemlje!
Več kot polstoletna zgodovina pa ni samo obračun opravljenega dela, ampak zaobjema tudi hvaležen poklon vsej nepregledni galeriji likov vseh, ki so dan za dnem iskali in našli v sebi vso potrebno energijo, da so povsem prostovoljno dan za dnem ustvarjali in uspešno gradili zgodbo, ki nosi ime ŠD Sokol.
Ko tako razmišljam, ne morem mimo spomina, ki je še živ in svež, na prijatelja Sava Ušaja, ki nas je prezgodaj zapustil. Naj tudi moj spomin »sokolsko« poleti k njemu, ki mu boste že v kratkem izkazali čast s poimenovanjem občinske telovadnice.
S Savom sva, športno rečeno, kar nekaj let skupaj rasla in delila sva celo vrsto enakih življenjskih vrednot. Zelo lepo je od vas, da njegov lik in zgled tako zavzeto nosite v svojih srcih in da se njegove neomajne pripadnosti naši skupnosti s hvaležnostjo spominjate in jo imate pri svojem delu za vodilo. V tem pogledu je vaše društvo za vse naše športne delavce za zgled, saj se prepogosto dogaja, da prehitro pozabimo na vse, kar je pokojni med življenjem nesebično razdajal naši širši skupnosti in ne najdemo dovolj moči in pripravljenosti, da bi se mu tudi posthumno srčno zahvalili.
A obrnimo stran!
Ob vašem današnjem občnem zboru bi rad izpostavil še en vidik vašega uspešnega delovanja, saj je prav Sokol edinstveni glasnik našega gesla, da »Skupaj zmoremo«! Vaše sodelovanje na košarkarskem področju z združeno ekipo Jadrana in na ženskem odbojkarskem področju v projektu Zalet je zgledno, obarvano s programsko načelnostjo in povsem uspešno!
Pa ne samo to! Stvar ne nastaja sama od sebe in verjetno prave uspešnosti ne bi bilo, če pri društvu ne bi prevladovala stroka na področju trenerskega kadra, pa tudi organizacijski stroj je dobro naoljen in utečen, da vagoni za lokomotivo brez zaprek tečejo po nastavljenih tirih.
Prav tako ne morem mimo odličnega vzpona vaše mlade odbojkarice Petre Gulich, ki se je udeležila treningov z državno mladinsko reprezentanco. To je uspeh, na katerega mora biti ponosna vsa naša slovenska narodna skupnost, ne zgolj športna, saj vzpon proti vrhu resnično ni vsakdanja stvar!
Zato, dragi prijatelji Športnega društva Sokol, bodite ponosni in še naprej stopajte po začrtani poti! Z uspehom ste skozi skoraj vse leto borili proti hudemu sovražniku, ki se mu pravi koronavirus, in danes z optimizmom lahko gledate v jutrišnji dan. Po nevihti in neurju vedno posije sonce in sonce bo prav gotovo posijalo in ogrelo tudi vaše delovno območje.
Srečno, in želim vam veliko uspehov, predvsem pa zdravja!