AŠD Kontovel je v torek, 2. avgusta 2022, priredil proslavo ob poimenovanju kontovelske telovadnice po Tanii Cerne, ki je bila na parkirišču Društvene gostilne na Kontovelu (Kontovel št. 152).
Program prireditve je bil pester in občuten. Nasopili so Mladinski orkester in gojenci Glasbenih uric GD Prosek (dir. Irina Perosa in Tina Renar) ter plesno-vokalna skupina Muzikalci.
Tanja je bila na Kontovelu in sploh med našo širšo skupnostjo zelo priljubljena, sa aje bila zelo aktivna na raznih področjih.
Bila je trenerka, vzgojiteljica, odbornica in še marsikaj V želji, da bi njen lik ostal neizbrisen, bo odslej na pročelju male telovadnice na Kontovelu zapisano njeno ime.
Predsednik ŠD Kontovel Peter Lisjak je v svojem uvodnem nagovoru opisal predvsem Tanjino ljubezen do mladih. Da ni bila le trenerka, ampak predvsem vzgojiteljica za življenje, je v imenu nekdanjih in sedanjih igralk zapisala in prebrala Barbara Ferluga. Koliko je Tania zapustila nasploh odbojkarskemu svetu pa sta spomnila tudi predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin in predsednik tržaške območne zveze Fipav Paolo Manià.
Ploščo, ki jo je izklesal repenski kamnosek Peter Škabar – Kajzer, so po govorih odkrile njene varovanke, nekdanje in zdajšnje igralke, v prvi vrsti pa je stala tudi hčerka Mina, ki že stopica po mamini odbojkarski poti. Odkritje je imelo v sebi še dodatno simboliko, saj je ploščo prekrivala dvajset metrov dolga belo-modra zastava, ki jo je sešila bivša odbornica in igralka Nadia Rupel – Brkinka. Dolga zastava je tako vsaki izmed bivših in zdajšnjih igralk Kontovela dovolila, da se je čutila del zgodbe in je lahko sodelovala pri odkritju plošče, ki zdaj krasi pročelje telovadnice.
Po slavnostnem sporedu je sledil tradicionalni društveni praznik Ribada z nagradnim odbojkarskim tekmovanjem v igri “bageron” in nagradnim košarkarskim tekmovanjem v igri “KO”-
Govor predsednika AŠD Kontovel Petra Lisjaka
Spoštovane članice, spoštovani člani, Tanjini svojci, prijatelji !
Dovolite mi, da se naprej zahvalim kontovelskemu Gospodarskemu društvu ter Jusu, s pomočjo katerih smo pred tremi leti preuredili streho ter fasade naše dvorane. Zahvaljujemo se jim tudi, ker so z veseljem sprejeli predlog, da poimenujemo dvorano po naši dolgoletni igralki, članici, trenerki, odbornici in prijateljici Tanji Černe.
Danes smo se zbrali, da se v prvi vrsti spomnimo naše Tanje, ki je bila za našo malo vaško skupnost neprecenljiva in v vsakem oziru spoštovanja vredna gospa, mati, trenerka, vzgojiteljica in še bi lahko naštevali, saj je bila Tanja vedno prisotna tam, kjer se je kaj dogajalo. Predvsem pa je bila v prvi vrsti tam, kjer je bila prisotna mladina. Ja, Tanja je ljubila mlade, mladim je posvečala svoje najboljše moči, večkrat tudi z odrekanjem lastnim interesom.
Že kot mlado dekle je ponosno prihajala na domače igrišče in se z njega vračala vedno dosledno oblečena v trenirko domačega kluba. Ja, tudi to je označevalo našo Tanjo, ponosna je bila na društvo, ki ga je zastopala in za katerega se je, skozi svoje prekratko življenje, do kraja razdajala.
Že zelo mlada se je zaljubila v odbojko. Ljubezen na prvi pogled, bi lahko rekli. Kot igralka se je udeležila vseh mladinskih prvenstev, a kaj kmalu je začutila v sebi še neko drugo poslanstvo, ki jo je gotovo še bolj zaznamovalo kot prejšnje, to se pravi delo z mladimi. Mladim je posvetila dobršen del svoje mladosti in to z navdušenjem ter z resnostjo in vztrajnostjo, ki jih imajo odrasle in zrele osebe.
Tanja je bila za svoja leta zrela in odgovorna, nikoli povprečna, ampak temeljita in resna, nikoli ni pustila stvari na pol: ko se je lotila nekega projekta, ga ni spustila, dokler ni bila prepričana, da je zadeva stoodstotno nastavljena. Zaradi teh značilnosti so Tanjo cenili tudi drugi, ki so jo poznali, oziroma tisti, ki so z njo sodelovali. Tu mislim predvem na odbornike in na trenerje naših sorodnih klubov, v prvi vrsti predstavnike Zaleta, katerih spiritus agens je bila prav naša Tanja. Prav tako so jo spoštovali in cenili na FIPAV-u in pri ZSSDI-ju, kjer je Tanja opravljala najrazličnejše funkcije v zvezi z delovanjem našega celotnega odbojkarskega gibanja. Ni naključje, da je bila ta njena požrtvovalnost tudi nagrajena s plaketo za zasluge pri razvoju odbojke.
Tanjo so imeli radi tudi starši mladih odbojkaric, kajti za Tanjo ni bilo delo osredotočeno le na vadbo odbojkarsih elementov, saj je enako pažnjo posvečala vzgoji in lepemu vedenju posameznih atletinj, prav tako je bila pozorna na uporabo slovenskega jezika. Treningi so potekali v slovenščini, za tista dekleta, ki niso poznala našega jezika, pa je celo uvedla tečaj slovenščine.
Iz vsega tega, kar je bilo povedano, je razumljivo, da je kar sama od sebe dozorela pobuda, da telovadnico, v kateri se nahajamo in v kateri je ničkoliko ur, dnevov, mesecev in let v preživela Tanja s svojimi varovankami, poimenujemo prav po njej, in se na ta način spomnimo na njen pozitivni lik, ki naj za vedno priča bodočim rodovom o veličini te naše resne, zanesljive in do sočloveka odprte sovaščanke.
Hvala, Tanja, za vse
Poseg predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina
Spoštovane in spoštovani!
Ko so me organizatorji tega slavnostnega večera zaprosili, da kot predsednik naše krovne športne organizacije ZSŠDI iznesem nekaj svojih razmišljanj in priložnostnih besed, mi je v grlu nastajal cmok, ki je postajal vse večji, bolj kot se je bližal današnji večer. Prepričeval sem se, da je današnji večer praznično obarvan in ne sme biti večer žalosti in solza, a se cmok vendarle ni umaknil. Preganjata me namreč misel in ugotovitev, da se na današnjem večeru dolžnostno klanjamo spominu na osebnost, ki je v svojem, sicer prekratkem življenju naši širši narodni skupnosti na teh tleh veliko dala in zapustila v naših srcih in zavesti močan in neizbrisen pečat. Klanjamo se dekletu, ki je bilo steber kontovelskega društva, a se je moralo nemočno vdati v usodo, ki ga je tako kruto iztrgala iz vaše in naše srede. In prav ta neizbrisen in živ spomin na Tanio mi ustvarja tisti cmok v grlu, o katerem sem prej govoril. Za vso delo in ljubezen, ki ju je Tanja dnevno vlagala v društveno delovanje, se ji bomo danes zahvalili s poimenovanjem teh društvenih vadbenih prostorov po njej. To pa je predvsem zahvala vseh vas, ki živite in ustvarjate svoj življenjski vsakdan na tem koščku naše slovenske zemlje, ki ga je Tania imela tako zelo rada in mu tudi vse do zadnjega trenutka svojega življenja izkazovala neomajno ljubezen in pripadnost.
Napis nad vrati telovadnice pa je nedvomno sporočilo vsem nam, da je življenje, pa čeprav včasih usodno kratko, lahko prepleteno z velikim bogastvom in je nosilec neslutenih lepih in dobrih sporočil in zapuščin. Napis naj zato nagovarja predvsem tiste, ki se preradi in prehitro vdajo občutkom depresije in bogastva ustvarjalno obarvanega življenja ne znajo dovolj ceniti. Taniino tiho sporočilo je tudi in predvsem to, da moramo vsak trenutek bitja našega srca usmerjati v to, da ustvarimo nekaj pozitivnega in nekaj dobrega za našo skupnost, torej zase in za druge!
Iz sicer prekratkega Taniinega življenja izžareva prav to. in zato naj bodo naši občutki na današnjem večeru prežeti prav s to mislijo. Vsem, ki bodo stopili v te vadbene prostore, ki so poimenovani po Tanii Cerne, pa polagam na srce prošnjo, naj bodo pri svojem delu in dejavnosti predvsem ustvarjalni, načelni in ponosni na korenine, iz katerih društvo raste in se razvija. Prepričan sem, da bi to bila tudi srčna želja naše Tanie.
Foto Slosport
