Odhod in potovanje
SOVODNJE – V petek, 21. julija 2023, so se sovodenjski veterani že v zgodnjih jutranjih urah zbrali na parkirišču pred domačo telovadnico in se podali na pot. Z dvema kombijema so krenili proti Velikemu Boraku (to je srbska občina, sestavljena iz več manjših zaselkov, ki se nahaja 40 km južno od Beograda in šteje približno 2.900 prebivalcev), kjer jih je čakalo prijateljsko srečanje s tamkajšnjo veteransko ekipo.
Krenili so najprej proti Ljubljani, nato do Zagreba in potem južno proti Slavoniji. Prva etapa je bila mesto Vukovar, kjer so si Sovodenjci najprej ogledali obnovljeno mestno središče in si nato utešali žejo s kozarcem hladnega piva. Ob odhodu iz Vukovarja so se Sovodenjci ustavili še na memorialu hrvaškim braniteljem mesta, med balkansko vojno.
Po prestopu hrvaško-srbske meje že sredi popoldneva je lakota že močno klicala na kosilo, tako so se fantje hitro ustavili v prvem, kar lepem restoranu, ki so ga srečali na poti in sicer v Bački Palanki.Že takoj ob vhodu je selektor ekipe Dario Gergolet na mizi zagledal srbsko izdajo »Primorskega dnevnika«, ki je, obogaten z barvnimi fotografijami, že poročal o sobotni tekmi. Potem ko so okusili bogati in okusni »srbski žar« in ga dobro zalili z »zaječarskim pivom«, so se naši veterani znova podali na pot in pod večer parkirali v drugem največjem srbrskem mestu-Novem Sadu. Sprehodili so se po zelo lepem centru in si ogledali pomembnejše točke, med katere gotovo sodi trdnjava Petrovaradin ob Donavi.
V silovitem neurju, ki je zajelo mesto v večernih urah (povzročilo je tri mrtve in veliko gmotno škodo) so se odpravili proti Beogradu, kjer so se nastanili. Že v poznih večernih urah so se sprehodili po središču srbske prestolnice in občudovali lepe palače, ki ga sestavljajo, kot so narodna skupščina, predsedniška palača, narodni muzej, narodno gledališče, sprehajališče Terazije in drugo.
Beograd
V soboto 22. julija so se Sovodenjci že navsezgodaj odpravili na ogled pomembnejših beograjskih znamenitosti, kot so: pravoslavna katedrala, palača princese Ljubice Vukomanović, trdnjava Kalemagdan z vojaškim muzejem, Meštrovićevim kipom »zmagovalca« in lepimi pogledi na mesto in sotočje med Savo in Donavo. Lep sončni dopoldan so fantje izkoristili tudi za šetanje po beograjskih ulicah. Daljši sprehod je spodbudil apetit in zato so se naši veterani takoj podali do znane beograjske mestne četrti Skadarlija, kjer so, upoštevajoč popoldansko tekmo, zaužili »lahko« kosilo: Karadžordžev zrezek, pleskavico s kajmakom, ponfrit, šobsko solato in seveda nekaj krigljev piva. Po krajšem počitku v hotelu, so fantje odpotovali proti Velikemu Boraku, kjer so jih krajani in člani lokalnega nogometnega kluba zelo lepo sprejeli, seveda s kozarčkom šljivovice.Lokalni nogometni klub razpolaga s člansko ekipo, ki nastopa v četrti srbski ligi in pa z ekipo veteranov, ki nastopa v prvenstvu te kategorije.
Tekma
Pred tekmo je v sovodenjskem taboru vladala velika zaskrbljenost, saj običajno igrajo tekme na skrajšanem igrišču, s formulo 7 proti 7 in z manjšimi vrati. Tu pa so se morali preiskusiti na velikem igrišču in še samo enega rezervnega igralca so vzeli s seboj. Tehnični štab si je zato najprej dobro ogledal igralno površino. Nato so si izmenjali mnenja, katera taktika naj bi bila najboljša in naposled je selektor Gergolet prekinil debato in sprejel svojo odločitev.
Točno ob 18.30 sta ekipi stopili na igrišče pod vodstvom mlade sodnice, štirinajletne deklice, ki je pravi adut tamkajšnjega ženskega nogometa. Pred pričetkom dvoboja so Sovodenjci izročili gostiteljem priložnostno darilo in sicer brošuri, ki jih je A.Š.D. Sovodnje izdalo ob svoji petdeset in šestdesetletnici, društveno zastavico in par konfekciji odličnega briškega vina.
VELIKI BORAK – VETERANI SOVODNJE 3:1 (0:1, 0:0, 2:0, 1:0)
Sovodenjci so nastopili z naslednjo postavo: Zdravko Kuštrin, Rudi Devetak, Marko Šošol, Ivan Batistič, Marjan Cingerli, Bogdan Grilj, David Devetak, Fabjan Čevdek, Edi Gergolet, Dario Gergolet, Peter Florenin in Igor Tomsič.
Sovodenjci so tekmo (igrali so štiri četrtine po 15 minut) zelo dobro začeli in že v 10. minuti povedli z Igorjem Tomsičem, ki je spretno izkoristil lepo podajo Bogdana Grilja in pa nekoliko neodločen poseg domačih branilcev. Gostitelji so seveda takoj odreagirali na prejeti zadetek in začeli ostreje napadati. A kljub večjemu pritisku srbske enajsterice, ki je bila precej mlajša od sovodenjske (srednja starost slednje je bila 62 let in njen najstarejši igralec šteje 72 let), so gostje zaključili prvo polovico tekme v vodstvu.
V drugem delu tekme je prišla do izraza starostna razlika in, kljub dobri taktični postavitvi, so Sovodenjci prejeli izenačujoči gol s strelom z roba kazenskega prostora. Prav ob izteku tretje četrtine so domačini naključno prešli v vodstvo po čudno odbiti žogi po strelu s kota. Sovodenjci se niso dali in si pridelali nekaj zrelih priložnosti za izenačenje, ki jih žal niso uspeli izkoristiti. Domačini pa so s strelom iz razdalje dodali še tretji zadetek in tako zapečatili rezultat tekme, ki se je zaključila z zmago domačih s 3 proti 1. Rezultat pa je prestrog za sovodenjske veterane, saj je dozorel malo zaradi smole in tudi zaradi ne najbolj razpoloženega sovodenjskega vratarja. Tekma se je zaključila v prijateljskem vzdušju in vsi so se nastavili za gasilsko fotografijo.
Tekmi je seveda sledil tretji polčas, z odojkom, vinom in prijetnim druženjem in seveda z obljubo povratnega srečanja v Sovodnjah.
Tudi iz Velikega Boraka je Sovodenjce zapodil dež, saj se je zopet pojavilo neurje, izpadel je električni tok in tako ni preostalo drugega kot povratek v Beograd. Kljub pozni uri, pa jih spanec še ni premagal in tako so se fantje spet podali v Skadarlijo, kjer so še mnogokrat nazdravili pozno v noč, dokler ni upihnila še zadnja luč v tem bohemjenskem kotičku.
Pozdrav Beogradu in povratek
V nedeljo zjutraj so fantje takoj pospravili prtljago in se odpravili na zadnji ogled srbske prestolnice. Kot prvi cilj so imeli novo beograjsko pokopališče, kjer so se z rdečo vrtnico poklonili prvemu slovenskemu letalcu, Goričanu Edvardu Rusjanu, ki je tam pokopan po letalski nesreči, ki ga je tam doletela leta 9. januarja 1911. Na istem kraju so se zaustavili tudi na pokopališču kjer so pokopani ruski vojaki, ki so osvobodili Beograd v drugi svetovni vojni in pri spomeniku, ki so jim ga tam postavili. Nato so obiskali največjo pravoslavno cerkev na svetu, ki je posvečena sv. Savi in lahko sprejme 7.000 vernikov (nekateri pravijo celo 11.000). V bogato okrašeni cerkvi so lahko tudi za kratek čas sledili pravoslavnemu verskemu obredu.
Sovodenjski nogometaši niso mogli spregledati tudi beograjskega nogometnega templja, tako imenovani stadion “Marakana”, ki je posvečen jugoslovanskemu asu Rajku Mitiću in kjer domuje Nogometni klub Crvena Zvezda. Kot zadnjo postajo beograjskega obiska so veterani izbrali še Dedinje, kjer so v „Hiši cvetja“ položili rdečo vrtnico na grob Maršala Josipa Broza – Tita in se tako poklonili njegovemu spominu. Po ogledu muzeja, ki je tam postavljen, so si Sovodenjsci še enkrat privoščili srbske specjalitete in nato krenili proti domu. Med potjo so postali še v Jasenovcu, kjer so si ogledali memorial in se poklonili žrtvam nacifašističnega in ustaškega nasilja.
Pozno zvečer so se fantje vrnili domov, a v poletnih mesecih ne bodo mirovali, saj jih že konec avgusta čaka troboj na avstrijskem Koroškem.
Foto AŠD Sovodnje
