Planica resnično nikoli ne razočara. Bilo je noro, vznemirljivo, razburljivo, svetovno. Bilo je slovensko!
V dolini pod Poncami se je tudi na zadnji tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih zbrala ogromna množica navdušenih navijačev. Med temi je bilo veliko tržaških in goriških Slovencev, ki so se udeležili izleta, ki so ga skupaj organizirali Zsšdi, športna redakcija Primorskega dnevnika, Zadruga Primorski dnevnik in potovalna agencija Aurora Viaggi. Med izletiniki, ki so že v zgodnjih jutranjih urah stopili na športna avtobusa Zsšdi in odpotovali proti Planici, so bili tudi generalna konzulka in konzulka Republike Slovenije v Trstu Igrid Sergaš in Eliška Kersič Žmavc, predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali ter ambasadorji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji: Loris Manià, Vera Balzano, Jasna Kneipp, Jaš Farneti, Simon Sivitz Košuta, Martin Ridolfi, Borut Ban, Tadei Pivk, Irina Počkar in Kristjan Vidali.
Veselje ob zmagi Petra Prevca je bilo tudi v zamejskem taboru izjemno. Planiški dogodek se je zapisal v zgodovino športa kot praznik slovenskega ponosa, zato tudi Slovenci, ki živimo v Italiji, lahko ponosno trdimo, da je Planica tudi “naša”.
Pozdravni nagovor predsednika ZSŠDI, Ivana Peterlina, udeležencem izleta
Drage letalke in dragi letalci!
Tudi jaz vas nazivam tako, kot vas je že na samem začetku pozdravil naš Evgen Ban. Svoj pozdrav sem vam hotel izraziti že na samem začetku, ko smo se odpeljali iz Trsta pa sem se kaj kmalu premislil: nagovarjati ljudi sredi noči se mi ni zdelo ravno najboljša varianta in zato sem sklenil, da vas bom rajši čisto uradno pozdravil takrat, ko se bomo razšli.
V svojem pozdravu bi rad izpostavil tri kratke misli. Prva je obarvana z iskreno zahvalo našim imenitnim gostom, ki so sprejeli naše vabilo in se z nami podali na pot v Planico. Tu mislim predvsem na obe konzulki Republike Slovenije in sicer na gospo Ingrid Sergaš in Eliško Kersnič Žmavc. S svojo prisotnostjo dajeta poseben ton naši – da se tako izrazim – planiški odpravi. Hvala tudi našim predstavnikom političnega sveta, ki so se z nami podali na pot. Tu mislim predvsem na gospoda Maurizia Vidalija, predsednika tržaškega pokrajinskega sveta. Z nami je veliko mladih pa tudi manj mladih, poseben čar in ton pa izletu dajejo naši ambasadorji slovenskega športa, na katere smo izjemno ponosni. Vsem, tudi tistim, ki so se odločili, da gredo z nami v Planico samo iz radovednosti, pa niso kdove kako tesno povezani z našim športom, ker so dejavni na drugih področjih našega slovenskega sveta, iskrena zahvala za prisotnost in ustvarjanje lepega vzdušja. Mirne duše lahko rečem, da smo ustvarili izjemno lepo in zanimivo družbo in res bi bila prava škoda, če bi se porazgubili in tega zaklada ne bi znali obdržati.
Doživeli smo enkraten dan, dan poln užitkov tako na športnem področju s sijajno zmago slovenskih orlov kot tudi užitkov, ki nam jih je nudila sama narava v tem biseru pod Poncami. Res enkratno doživetje. In vsega tega smo bili deležni tudi mi. Tudi mi smo se veselili, tudi mi smo bili tam, tudi mi smo visoko zavihteli slovensko zastavo in tudi mi smo se čutili del istega naroda, pa čeprav so nas zgodovinski dogodki ločili od osrednjega jedra in nas postavili na drugo stran, na italijansko stran. A nič zato! Že ves dan razmišljam o tem, da so prav ti dogodki taki, ko resnično lahko ustvarjamo nek skupni prostor, v našem primeru skupni slovenski športni prostor, o katerem veliko sanjamo, veliko govorimo a, žal, velikokrat stvari ostanejo samo pri besedah.
Danes sem prvič doživel Planico v živo in moram priznati, da tudi zelo čustveno. Gledal sem to velikansko množico ljudi, Slovencev, ki so se zbrali pod Poncami, kako zavzeto je pela svojo državno himno. Mislim, da je to nekaj velikega in pravzaprav nekaj zgodovinskega. Šport je še enkrat zmogel strniti ljudi različnih mišljenj in različnih nagnjenj pod isto streho ob enakem in istem čutenju. Da so Slovenci in da moramo vsi biti na to ponosni. Kaj ni to nekaj velikega, če ob takem športnem dogodku vsi krepimo svojo narodno zavest? Tudi pri nas, Slovencih v Italiji, se dogaja nekaj podobnega. Šport, katerega se velika večina naših ljudi oklepa, je eden največjih katalizatorjev našega slovenstva. Naš šport je tudi poglavitni ambasador slovenstva v Italiji, je recept in instrument, s katerim vcepljamo v mlade duše narodno zavest in pripadnost slovenskemu narodu.
Slovenija praznuje letos svojo 25 letnico osamosvojitve. To je velik praznik! In slovenski orli so svojim rojakom ponudili izjemno darilo prav za ta praznik in postavili stvarem neizbrisni pečat. Ta pečat pa govori o tem, da se lahko tudi mali narod kosa z velikani in da velikani lahko tudi postanejo mali, ko ti postanejo veliki.
Pa še zadnja misel: v Planico in domov se peljemo z dvema avtobusoma, takozvanima športnima avtobusoma. Na obeh je z zlatimi črkami nalepljeno naše geslo, ki smo ga med naše ljudi poslali prav ob lanskoletni Prešernovi proslavi, ki smo jo – izjemoma – priredili prav mi, športniki! In to geslo pravi, da Skupaj zmoremo! V dveh besedah je zaobjeta velika resnica, v katero naš šport globoko verjame in ki jo je udejanil tudi danes. Da smo lahko šli v Planico, smo zastavili skupne moči tako mi kot ZSŠDI, Zadruga Primorski dnevnik, športno uredništvo Primorskega dnevnika in potovalna agencija Aurora viaggi. Kot vidite, res skupno zmoremo ustvariti nekaj pozitivnega.
Želim vam srečen povratek na vaše domove s trdno željo, pravzprav prepričanjem, da ta današnji dan ne bo ostal osamljen, ampak da bomo v bodoče prav gotovo priredili še kaj tako navdušujočega. To pa zato, ker Skupaj zmoremo!
Foto: Evgen Ban, Loredana Prinčič
Foto
