TRST – V prostorih Dijaškega doma Srečka Kosovela v Trstu je potekal zadnji del seminarja za odbornike, ki ga je priredilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in katerega se je udeležilo okoli 50 prestavnikov naših društev. Po uvodnem pozdravu predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina (njegov poseg objavljamo v celoti) je o zelo “delikatni” fiskalni problematiki spregovoril izvedenec Adriano Kovačič. Sledila je prav tako pomembna tema o uspešnosti na športnem področju, ki jo je podal glavni organizator Barcolane Mitja Gialuz. Popoldne pa je bil na vrsti glavni urednik Primorskega dnevnika Aleksander Koren, ki je spregovoril o odnosih, ki naj bi jih društva morala imeti z mediji.
Pozdravni nagovor predsednika ZSŠDI, Ivana Peterlina
Spoštovani predsedniki, odborniki, udeleženci današnjega seminarja!
Z današnjim dnem zaključujemo tudi naš letošnji seminar, ki je že tretji po vrsti. Prisluhnili bomo lahko trem med seboj povsem različnim temam, ki jih bodo razpletali predavatelji, ki sodijo prav gotovo v sam vrh strokovnega področja, o katerem nam bodo spregovorili.
Tako se bomo najprej spopadli s temami, ki so strogo fiskalnega značaja. To področje je izjemno zahtevno in za odbornike naših društev zelo obremenjujoče. Tu namreč ni prostora za nikakršno filozofijo, tu ni možnosti za kakršnokoli odlašanje obveznosti. Na tem področju kraljuje velika strogost! In ker je to področje tudi zakonsko zelo fleksibilno, saj se iz leta v leto v določenih aspektih spreminja, bomo prav gotovo z velikim zanimanjem prisluhnili izvajanjem Adriana Kovačiča, velikega izvedenca na tem področju.
Kaj se skriva za uspehom in kdaj lahko imamo nek športni dogodek za uspešnega in odmevnega? Kakšna so naprezanja pri organizaciji nekega velikega dogodka, kakšni so v takih primerih organizacijski primeri? In kaj sploh lahko pojmujemo kot organizacijo? Na vsa ta vprašanja nam bo svoje misli in izkušnje posredoval naš drugi današnji eminentni gost, gospod Mitja Gialuz, glavni motor tržaške Barcolane.
Tretji predavatelj po vrsti pa bo danes glavni urednik Primorskega dnevnika Aleksander Koren. Spregovoril nam bo o tem, kakšen odnos naj se gradi in ustvarja med športnim društvom in medijskimi hišami. Katere so tiste zakonitosti, katerih se moramo vsi držati, če želimo, da časopis ali drugi mediji o nas in o našem delu spregovorijo: tudi to je njegova tema. Koren bo prav gotovo v svojih iztočnicah izhajal iz svoje dolgoletne izkušnje, ko je prav pri Primorskem dnevniku urejeval športne strani in imel z našimi društvi tako rekoč vsakodnevni stik.
Toliko o današnjem programu. Za konec pa mi, kot neke vrste uvoda v današnji študijski dan, dovolite, da izrazim še eno misel. V Gorici se je na prvem dnevu seminarja zbralo preko 50 slušateljev, danes v Trstu nas je tudi preko 50. Pred tednom smo za naše mlade odbornike pripravili in izpeljali dvodnevni seminar na Ptuju z udeležbo preko 80 slušateljev. To so resnično impozantne številke, številke, na katere moramo biti prav vsi v našem športnem svetu ponosni. To so številke, ki brez neke odvečne filozofije in besedne navlake, pričajo o tem, da je slovenski šport v Italiji živa stvar, ki se tudi danes in še vedno bori za svojo rast in zmore gledati v svojo prihodnost. Res je tudi to, da naletimo na občasne, vendar redke glasove mrmranja v bazi, da bo prostovoljno delo prej ali slej usahnilo, da so ljudje naveličani, celo utrujeni. Res je: včasih se nas loteva tudi nejevolja. A vendar: številke, ki sem jih prej izpostavljal, me prepričujejo, da tudi danes nejevoljo in utrujenost zmoremo premagovati in še vedno zmoremo v naša srca vbrizgati naboje dobre volje, navdušenja in veselja do dela z mladimi. Res je tudi to, da smo po malodušju, ki nas včasih zajame, že naslednji hip pripravljeni poprijeti za delo in se z obnovljenim navdušenjem pognati naprej!
Da! To je naša realnost in to sta naša vizitka in pečat in nihče nam tega ne more odvzeti. Kot nima nihče te pravice, da govori o naših mladih kot o zaspancih, ljudeh brez volje, brez iniciative, brez nekih izrisanih idealov in brez vrednot. Ne! To ni res! Seveda niso vsi enaki in tudi vsi ne morejo kandidirati za nagrado vztrajnosti, a večinoma so naši mladi dober humus, na katerem velja graditi naš jutrišnji dan. Prav na teh 80. mladih, ki smo jih imeli na Ptuju, velja graditi! Tudi na vas je, dragi predsedniki in odborniki, da jih povabite medse, da jih uvrstite v svoje odbore, da jim ponudite vabljive zadolžitve, predvsem pa, da jim zaupate! Mladi so naše veliko bogastvo: dajmo/dajte jim priložnost, prisluhnite jim, pogovarjajte se z njimi, delite z njimi vse informacije, ki so povezane z rastjo vašega društva. Samo tako bo lahko vsa naša družba rasla, se razvijala in vsestransko bogatila.
foto Lako
foto Igor Tomasetig
Foto
