V Jamljah redni občni zbor Društva slovenskih lovcev Furlanije Julijske krajine Doberdob

JAMLJE – V prostorih društva Kremenjak v Jamljah je v nedeljo, 24. aprila potekal redni volilni občni zbor Društva slovenskih lovcev Furlanije Julijske krajine Doberdob, ki je sovpadal tudi s 40-letnico ustanovitve društva.
Občni zbor je uvedel društveni pevski zbor, nakar so sledili pozdravi številnih gostov. Svečani del OZ je bil podpis  dogovora o sodelovanju med društvoma Brkinske kraške zveze lovskih družin in društvom Doberdob (dogovor objavljamo na koncu poročila v pdf).
Sledila so predsedniško in druga poročila, na koncu pa izvolitev novega odbora. Izvoljeni člani se bodo sestali na prvi seji, na kateri si bodo tudi porazdelili funkcije.

Izvoljeni novi odborniki

Tržaška: ŠTOKA Igor, ŠTOKA Sergij, ŠUC Žarko, LUXA Dimitri, ROMANO Matjaž
Goriška: HLEDE Paolo, KOMJANC Patrik, PINTAR Martin, VISENTIN Manuel, PIPAN Matija
Benečija: BLASUTTO Ivan, STULIN Adriano
Nadzorni odbor: BIEKAR Aleksander, ZERJUL Gianni, VISENTINI Andrea

Predsedniško poročilo – Žarko Šuc

Ob priliki 40- letnice ustanovitve Društva bi rad izrazil nekaj misli o prehojeni poti v prejšnjih obdobjih. Ko nas je povojna meja krivično odrezala od matične domovine, smo naš jezik in našo kulturo utrjevali v kulturnih in športnih društvih ter v slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem. Benečija je bila osamljena: Benečani so se okrepili šele po potresu leta 1976. Zavedali smo se, da združeni in aktivni bomo ohranili svojo identiteto. Le na lovskem področju smo bili slovenski lovci prepuščeni samim sebi: nekateri so sicer imeli svoje lovišče, a delovanje posameznikov ni prišlo do izraza, saj se je odvijalo pretežno v italijanskem okolju. Nismo imeli besede pri upravljanju lovišč in niti slovenskih predstavnikov v Italijanski lovski federaciji. Konec leta 1975 je bil sklenjen Osimski sporazum, ki je določal mejo med Italijo in Jugoslavijo: posebno v Trstu se je ozračje še poslabšalo, v šovinističnem smislu, a se nismo dali. Naposled je padla zamisel, da bi združili slovensko govoreče lovce v Furlaniji Julijski krajini. To se je zgodilo 13. maja 1976: registrirali smo statut in ime društva, »Društvo Slovenskih lovcev FJK Doberdob«. Cilj je bil, da bi združili slovensko govoreče lovce v naši deželi.
Kot društvo smo začeli nastopati javno: prisotni smo bili na protestnih zborovanjih za naše pravice in na spominskih svečanostih, povezovali smo se z lovci iz drugih krajev in iskali sogovornike v matični domovini. V program smo vključili kulturne in športne dejavnosti. Navezali smo stike z Lovsko zvezo Slovenije: naleteli smo na prave ljudi, in sicer na predsednika Lojzeta Briškega in Rada Pehačka, dobra poznavalca naših primorskih razmer in krivične meje, ki nas je dokončno ločila od matične domovine.
Na prvi občni zbor smo se dobro pripravili, saj je bil volilnega značaja. Sklican je bil dne 14. julija 1978 v Kulturnem domu v Sovodnjah ob Soči. Navzoče je bilo lepo število članov in gostov: predsednik LZS Bojan Škrk., Rudi Trontelj kot predsednik ZLD Gorica, Narcis Družina kot predsednik ZLD Koper, generalni konzul SFRJ Štefan Cigoj ter Igor Komel kot predstavnik naše organizacije ZSŠDI.
Poudarjeno je bilo, da ob lovskem udejstovanju se moramo zavzemati tudi za kulturo in šport. Članstvo je bilo treba razširiti tudi v Benečijo, ker smo vedeli, da imamo tam zavedne slovenske družine in lovce. Izvoljen je bil prvi odbor: ustanovnega predsednika Evgena Pahorja je nasledil novoizvoljeni Jože Pahor, za podpredsednika pa so določili Karla Grgiča.
Zveza lovskih družin Gorice nam je bila najbližja, saj je poznala naše razmere in nam namenila veliko pozornosti in oblik sodelovanja. Podpisali smo sporazum o sodelovanju in društvena dejavnost se je tako razširila in okrepila. A to ni bilo dovolj: delalo se je tudi na tem, da bi utrdili našo narodno zavest, in postopno smo začeli delovati tudi na kulturnem področju. Društvo je prirejalo razna predavanja o lovu in skrbi za divjad. Organizirali smo prve razstave, razpisali literarne in likovne natečaje ter poskrbeli za razne izlete na lovske sejme in družabnost. Strokovno smo se izobraževali in pridobili na samozavesti. To delovanje je vzbudilo veliko zanimanja in prihajali so novi navdušeni člani z Goriške in Tržaške. Vsak član je bil prejemnik revije Lovec in s tem soudeležen pri razvoju slovenskega lovstva.
V drugem mandatnem delovanju društva je članstvo naraslo na preko 150 vpisanih. Večkrat smo posegli, da bi lahko vključili tudi videmske člane, a smo vedno naleteli na gluha ušesa: domačini so bili še pod nadzorom italijanske tajne organizacije Gladio in se niso odločili za članstvo. Navezali smo tovariške stike s Klubom prijateljev lova iz Celovca, ki so nas seznanili s svojim delovanjem in svojimi zamejskimi razmerami. Sodelovanje in prijateljsko druženje sta botrovali sodelovanju pri pripravi slovarja o lovskem izrazoslovju Lov v treh jezikih, in sicer v slovenščini, nemščini in italijanščini. Pri italijanskih lovskih izrazih in imenih za razne lovske potrebščine smo naleteli na praznino, ker jih dobesedno ni: uporabljali so nemška imena.
Na LZS so bila vrata vedno odprta za nas in leta 1979 nam je takratni predsednik IO LZS Rado Pehaček dodelil status članov slovenske lovske organizacije. Pisno je pozval lovske zveze, naj to odločitev izvajajo v vseh LD: na love naj torej vabijo izključno člane dveh zamejskih društev, ki imajo status slovenske lovske organizacije.
Mimo sta šla tudi drugi in tretji občni zbor. Članstvo se je dvignilo na kar preko 190 članov. Priredili smo že več lovskih praznikov na goriškem in tržaškem območju. Pripravili smo tudi primerne lovske razstave in tako pobliže predstavili publiki delovanje lovcev v korist narave.
V Tržaški lovski organizaciji Slovenci nismo imeli svojih predstavnikov: to pomeni, da nismo imeli besede pri upravljanju lovskih družin in pri lovu. Na volitvah leta 1981 smo se združili in z enotnim nastopom izvolili tri predstavnike. Doprinos novih slovenskih članov v federaciji je botroval podpisu sporazuma o enakih smernicah pri gojitvi srnjadi ob meji. Sporazum sta podpisala predsednik LZS Škrk in prof. Zuliani za Italijansko lovsko federacijo. Podobno se je zgodilo tudi na Goriškem med ZLD Gorica in lovsko federacijo iz Gorice in Vidma. Dobro sodelovanje je pripomoglo k izdaji prvih dvojezičnih lepakov o steklini in dvojezičnih lovskih koledarjev. Dva člana smo izvolili tudi v pokrajinski lovski odbor v Trstu, predstavnika smo imeli v Skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora ter dva predstavnika v Italijanski zvezi alpskega območja (UNZCA).
Odbor je osvojil zamisel, da bi imeli svoj prapor in takoj smo začeli razmišljati o grbu in napisu. Bilo je več predlogov in idej. Naposled smo, z manjšimi dopolnili, osvojili predlog odbornika Fulvija Bonazze. Po oblikovanju praporja smo izbrali Boljunec v dolinski občini za četrti občni zbor. Bilo je 8. aprila 1984 in dogajanje v Gledališču France Prešeren mi je ostalo v lepem spominu. Bil sem mlad odbornik in odbor mi je naročil, naj prevzamem vlogo fotografa in poslikam prireditev: dvorana je bila nabito polna članov in uglednih gostov, med katerimi so bili predsednik Lovske zveze Slovenije Bojan Škrk, generalni konzul SFRJ v Trstu, dolinski župan Švab in repentabrski Colja, dalje predstavnik Kmečke zveze Orel, predstavnik športne organizacije in še kdo. Prisotni so bili tudi vabljeni predstavniki lovske federacije iz Trsta in Gorice. Ozračje je bilo slavnostno, pristno. Ob zvokih Zasavskih rogistov in ob spremljavi Lovskega pevskega zbora iz Dekanov je župan Edvin Švab razvil naš prapor in ga izročil praporščaku Stanku Miliču v varstvo. Navzoči gostje LD so v znak prijateljstva darovali trakove: skupno smo prejeli 40 trakov.   Razpoloženje je bilo res enkratno, doživeto. Imenovali smo tudi pomožne praporščake, in sicer Karla Pavliča za Tržaško ter Jožeta Florenina in Branka Jurna za Goriško. Predsednik Jože Pahor je izročil častno članstvo Veljku Variaćku, svetniku pri LZS, ter Robertu Sili in Narcisu Družini, bivšemu in takratnemu predsedniku Lovske zveze Koper. Prvič je bilo priznanje podeljeno tudi našemu zaslužnemu podpredsedniku Rudiju Pahorju.
Na Goriškem smo imeli pevski zbor, ki so ga sestavljali goriški fantje. Vodil jih je pevovodja Aleš Hoban: redno so vadili in imeli krstni nastop na 6. Srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov v Vipavi maja 1979. Naslednje leto je bila na sporedu revija lovskih pevskih zborov, ki bi se bila morala odvijati v mesecu maju v Trbovljah, a je bila preložena na junij zaradi žalovanja ob smrti predsednika Tita. Tu so fantje nastopili zadnjič: prišlo je namreč do težav in njihova pesem je zamrla. A ker se Slovenci radi družimo in pojemo in ker nas pesem spremlja od rojstva dalje, smo ponovno oživili zbor na Tržaškem, saj smo tu imeli več članov. Janko Simoneta je sprejel izziv in pričel z vajami. Pristopili so mladi fantje ki jim je bila lovska pesem pri srcu in okrepili zbor, da je štel dvajset pevcev. Prvi nastop je bil v Dekanih, na dvanajstem srečanju LPZ in rogistov Slovenije. Tu smo navezali stike z Lovskim pevskim zborom iz Prekmurja: prijateljstvu je leta 2004 sledilo pobratenje zborov.
Skupaj s Pevskim zborom Vasilij Mirk s Proseka in Kontovela je pevski zbor nastopal v dobrodelne namene in zbrana sredstva smo namenili Skupnosti Družina z Opčin, ki skrbi za osebe s posebnimi potrebami; kasneje smo prispevali tudi za gradnjo Doma spomenika iz Briščikov. Sledili so nastopi na Primorski poje, na kateri sodelujemo od leta 1986. Leta 1994 so nam zaupali izvedbo 21. srečanja Lovskih zborov in rogistov, ki je tedaj prvič prečkalo meje Slovenije. Priredili smo ga po kraških vaseh: po poklonu borcem iz dolinske občine, ki so padli v NOB, je povorka nastopajočih krenila proti Gledališču France Prešeren v Boljuncu in tam imela skupni nastop. Kulturni hram bi bil pretesen za tako množico pevcev in spremljevalcev, zato je bil skupni nastop v ogromnem šotoru. Prireditev smo posneli na videozapis, ki priča o veličastnem dogodku. Sedemnajst let kasneje, leta 2011, smo ob pomoči sosednjih slovenskih Lovskih družin pripravili 38. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov, in to v samem jedru Trsta: mimohod praporščakov se je odvijal po mestnem nabrežju, glavni nastop pa je bil na Pomorski postaji, pred polno dvorano in ob brezhibni izpeljavi slovenskih lovskih pesmi. Ponosni smo, da nam je taka prireditev uspela tudi v našem Trstu. Ob priliki smo predstavilii zgoščenko Zelena bratovščina poje

Že vrsto let sodelujemo na razstavi trofej v 13. Lovskem okrožju »Kras«.
Lansko leto smo slavili 30-letnico neprekinjenega delovanja in nastopov. Članom zbora naj gre zahvala za vložen trud in požrtovalnost, ki so ju dokazali v vseh teh letih.
Pozornost do mladih: v svoji sredi imamo mentorje, ki znajo pritegniti pozornost otrok in jim tako posredovati ljubezen do narave in prostoživečih živali. V pomoč jim je videodokumentarec Kras: flora in favna, ki ga je društvo pripravilo skupaj z režiserjem Pinom Rudežem.
Športno udejstvovanje: kot društvo nimamo primernega strelišča za pristreljevanje lovskega ali športnega orožja, zato se poslužujemo raznih strelišč v bližnji okolici. Vsako leto, pred lovno sezono, organiziramo pristreljevanje risanic. Skupaj smo priredili tudi Pokal Primorske, ki smo ga več let izpeljali na strelišču v Kazljah: na tekmovanje smo povabili župane sosednjih občin na italijanski in slovenski strani meje, ki so nastopili in pokazali svojo spretnost pri ciljanju na leteče krožnike in na tarče srnjaka. Prve dni v septembru, na strelišču v Miljah, organiziramo Pohod po lovišču, tokrat s šibrnico: na tem tekmovanju se nam radi pridružijo lovci in strelci iz bližnje Slovenske Istre. Poleg tega imamo strelsko ekipo, ki zastopa naše društvo na raznih tekmovanjih doma in po Sloveniji.
Od samega nastanka smo stremeli po sprejemu v LZS: ta želja se je nam uresničila leta 2008. Društvo je od tedaj pridružen član te lovske organizacije, ki združuje slovenske lovke in lovce. Ob 100-letnici organiziranega lovstva na Slovenskem smo se udeležili slavnostne prireditve v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani in prisostvovali praznovanju enkratne obletnice. Gojimo dobre odnose s primorskimi lovskimi zvezami, in sicer z ZLD Koper, BK ZLD, ZLD Gorica in LZG Posočje. Ne smemo pozabiti na Koroško lovsko zvezo in prijateljske vezi, ki nas vežejo že več let. Ob ustanovitvi Lisjaka smo dobili kodo za vnos podatkov o naših članih v lovski informacijski zbiralnik: žal se je zataknilo takoj, saj nismo slovenski državljani in zato nam je bila koda preklicana, dostop do vnosa podatkov pa onemogočen. Podčrtal bi, da se na Lisjaku najdejo razne povezave do državnih ustanov, zakonov in drugih subjektov, a za Klub prijateljev lova iz Celovca in za naše Društvo ni nobene elektronske poštne povezave, ki bi nam omogočila, da bi hitro prišli v stik z zeleno bratovščino širom po Sloveniji. Naslov se najde le pod LZS- pridružena društva, a vemo, da včasih pošta potuje v Italijo tudi več tednov in zato zlahka zastari vabilo za pevski zbor ali na manifestacijo. LZS bi priporočil, da bi v Lisjak vnesla elektronsko povezavo z zamejskima društvoma.
Od kar je Republika Slovenija odobrila ZDL-1, predvsem 60. člen, so neveljavni vsi sporazumi o sodelovanju med LZS in zamejskima društvoma, ki so bili podpisani pred letom 2004. Člani Kluba prijateljev lova iz Celovca in Društva slovenskih lovcev Doberdob smo čez noč postali tuji lovski gostje. Slovenska vlada se ne zaveda, da nam je naredila krivico, saj smo zavedni Slovenci, ki vsak dan kljubujemo tihi asimilaciji. Upam, da bo Slovenija v bodoče namenila več pozornosti našemu društvu in da bo dopolnila tretji odstavek tega spornega člena: s tem bi nam priznala to, kar smo že imeli, in bi omogočila boljše sodelovanje med slovenskimi lovci.

Obstoj našega društva je tesno povezan z obstojem naše identitete, našega jezika in kulture, medsebojnega spoštovanja in prijateljstva. Naše razvejane korenine segajo globoko v kraški svet, a   paziti je treba, da se nepremišljeno ne posekajo, ker poti nazaj ni!
Štirideset let plodnega dela je mimo in mi nadaljujemo po začrtani poti.

Poročilo o športnem udejstvovanju – Sergij Štoka

Pri zelo obsežnem lovčevem delovanju pride tudi do strela: potem ko je celo leto sledil dogajanju v lovišču, ocenil populacijo divjadi v njemu zaupanemu revirju in določil za odstrel namenjeno divjad, pride do trenutka, ko dvigne puško in ukrivi prst. Ko to stori, mora poskrbeti, da plen pade v ognju in pri tem ne trpi. Iz tega izhaja in to narekuje lovska etika, da mora biti vsak lovec tudi zelo dober strelec, poznati mora orožje s katerim rokuje, poznati mora tudi svoje meje. Najlažje pride lovec do strelskih veščin na strelišču, ko lahko neškodljivo preveri svoje zmogljivosti. Seveda so razlike med strelom na tarčo ali glinastega globa in na živo bitje ogromne, vaja pa nam je vseeno v veliko pomoč. Od vaje do športnega udejstvovanja pa je korak zelo kratek.

V štiridesetletni zgodovini našega društva se je zvrstilo kar nekaj športne dejavnosti.Prvi športni dogodek je društvo priredilo leta 1977, leto po ustanovitvi. Odvijalo se je na strelšču za glinaste golobe v Gradišču (GO).

Od takrat se je zvrstilo veliko strelskih prireditev, tako družabnega, kot športnega značaja. Največ jih je bilo organiziranih v obmejnem pasu goriške in tržaške pokrajine, veliko pa tudi onstran bivše meje. Panovec pri Novi Gorici, Kazlje pri Sežani, Ušje – Petovlje, Gabrje (GO), Vecchio Confine pri Palmanovi, Milje pri Trstu. Leta 1984 smo sodelovali na strelskem tekmovanju treh dežel v Pliberku na Koroškem. Med leti 2007 in 2009 smo trikrat organizirali Pokal Primorske na strelišču v Kazljah pri Sežani, kjer so se v posebni lestvici pomerili tudi župani obmejnih občin. V zadnjem času se poslužujemo tudi strelišča Mlake pri Vipavi in za treninge in tekme na dolge razdalje strelišča Bloška polica pri Cerknici.

Člani društva sodelujejo tudi na tekmah, ki jih organizirata tako italijanska, kot slovenska lovska zveza. Več let zapovrstjo sodelujemo na tekmah v lovski kombinaciji v organizaciji Goriške zveze lovskih družin.

Od leta 2013 sodeluje društvena ekipa na strelskem prvenstvu Gornjega Posočja in na tradicionalnem streljanju na velikonočne pirhe na Vranskem pri Trojanah.

Društvo Doberdob organizira vsako leto dve strelski tekmi, ob začetku selekcijskega lova v mesecu maju z risnicami na tarčo in ob začetku tradicionalnega lova v mesecu septembru s šibrovkami na glinaste golobe.

V strelski ekipi se je v štiridesetih letih zvrstilo kar nekaj dobrih strelcev, tako s tržaškega, goriškega, kot iz videmskega ki so se iskazali na državni in mednarodni ravni.

Naj omenim še članico Suzano Mazzon, ki je trenutno edina lovka v strelski ekipi, dosega pa na splošno najboljše rezultate posebno v ženski kategoriji.
Sergij Štoka, referent za strelstvo in športno dejavnost

Pozdravni nagovor predsednika ZSŠDI, Ivana Peterlina

Dragi prijatelji!
Veliko sem razmišljal o tem, kako naj obarvam voščilo, ki naj vam ga izrečem na današnjem slavnostnem občnem zboru. Lahko bi se omejil samo na nekaj stavkov, ki bi lahko izzveneli nekako takole: ob vašem visokem jubileju vam izrekam prisrčne pozdrave in vam prinašam iskrene čestitke vsega našega slovenskega organiziranega športnega sveta v Italiji.
Marsikdo bi mogoče bil celo vesel, češ, glej ga, kako je hiter in jedrnat in nas tukaj ne mori z neko dolgovezno govoranco! Žal vas moram razočarati, v smislu, da si moram prisvojiti nekaj minut vaše pozornosti, ker je danes praznik in vsak praznik zahteva nekaj globljih misli.
Štirideset let neprekinjenega dela je pravzaprav že dolg roman, z veliko stranmi in veliko poglavij. Ta roman je vsebinsko bogat, je pester, je poln zgodb, epizod, padcev in vzponov, velikih uspehov, tudi takih, ki ostajajo trajni. Ob jubileju se prav gotovo kot v nekem imaginarnem filmu prikazujejo obrazi, ljudje, ki so gradili vsa ta leta zgodovino vašega društva. Danes se vam v mislih prikazujejo tudi obrazi ljudi, ki jih, žal, ne srečujete več, a so društvu veliko dali in zapustili svoj neizbrisni pečat. Kako bi lahko v teh slavnostnih dneh šli neopazno mimo njih?
Današnji akterji, vi, ki ste danes zbrani na tem slavnostnem srečanju, obračate svoj izostren pogled v etape, ki so označevale rast in razvoj Društva slovenskih lovcev Doberdob. Pravzaprav ste vi posebne vrste ljudje: v pravljicah vas izrisujejo kot ljudi s puško, ki gredo v gozd in rešijo Rdečo kapico pred volkom. Kakšno veliko skrotovičenje resničnosti! Vsak lovec je že po svojem poslanstvu velik prijatelj narave, tisti, ki jo celo ureja, skrbi zanjo, tisti, ki opozarja nas laike in nevedneže, kako je treba ukrepati, na kaj je treba paziti, kako se je treba obnašati, da ne bomo ostali brez lepote, ki nas še vedno obkroža. Dragi prijatelji! Vaša naloga je še kako aktualna in nenadomestljiva: obiskujte naše šole, vnašajte v glave našim mladim in sploh vsem ljudem skrb za naravo, ljubezen do živali – in to vseh živali – kulturo zdravega življenja. To je in mora ostati vaše poslanstvo!
Ob vašem jubileju vam želim še veliko srečnih dni in veliko uspehov. A nekaj moram ob teh svojih čestitkah še posebej izpostaviti: še naprej prepevajte, slovensko pesem še naprej nosite v svojih srcih in dušah. Tudi to je ena edinstvenih veličin vašega društva!
Srečno!

-> Dogovor o sodelovanju (pdf)

Foto