PROSEK – Pri komaj 67. letu starosti (rodil se je leta 1949) nas je v sredo, 3. avgusta 2016, po kratki in neozdravljivi bolezni za vedno zapustil Danilo Štoka, eden izmed najbolj prepoznavnih proseških športnikov. Bil je odličen nogometaš in prav tako odličen motociklistični dirkač.
Bogato nogometno kariero je začel pri petnajstih letih pri Primorju v vlogi vratarja in že v sezoni 1966/67 igral tudi s člansko ekipo. Nogometno kariero je opustil v sezoni 1981/82, ko je bil star 33 let. Leta 1982 se je opredelil za motoristični šport, kjer je bil prav tako zelo uspešen. Bil je gotovo eden izmed naših najboljših dirkačev motociklistov vseh časov.
Pri Slosportu izrekamo svojecem ob prerani smrti našega športnika in predvsem prisrčnega prijatelja iskrene sožalje.
Pokojnemu Danilu posvečamo krajši prispevek, ki ga je objavil Primorski dnevnik v torkovi športni prilogi 29. oktobra 2013, in nekaj slik.
Vaše zgodbice in anekdote… Danilo Štoka
“Na motociklističnih dirkah smo bili v naših časih vsi prijatelji…”
Ko se letos veselimo lepe zmage na Trofeji Honda Mitje Emilija, se verjetno, vsaj mlajša generacija naših bralcev, ne spominja, da so na Proseku imeli še enega velikega motociklista, ki je v letih osemdeset osvojal državne naslove in se uveljavljal tudi na mednarodnih dirkah.
To je Danilo Štoka (letnik 1949), ki je kot Emili začel z nogometom pri Primorju. Za žogo se je začel poditi, kot sicer skoraj vsi fantki na Proseku, pri petnajstih letih. Takoj je pokazal velik talent za mesto vratarja in je bil med drugim vpoklican tudi v deželno reprezentanco, kar je bilo v tistih letih zares veliko priznanje. Bil je seveda eden izmed glavnih stebrov v vseh mladinskih in nato tudi članske ekipe Primorja. Prestopil je nato k Opicini in še k nekaterim drugim društvom v deželi.
Nogometno kariero je opustil, ko je bil star 33 let. Ostal pa je še naprej v športu ter je leta 1982 začel uspešno in bliskovito pot v motociklizmu, ki ga je sicer že mnogo prej mikal. Že leto pozneje je osvojil drugo mesto na italijanskem prvenstvu TT1 in leta 1984 postal italijanski prvak v kategoriji 1.000 ccm, leto pozneje je bil spet drugi. Med drugim naj omenimo, da se je Štokal udeležil 200 milj v Imoli in več drugih mednarodnih tekem. Dirkal je z velikimi asi, kot so bili ameriški dirkač Kenny Roberts, ki je osvojil tri svetovne naslove v raznih razredih, ter Italijana Walter Villa, zmagovalec štirih svetovnih naslovov v različnih razredih, in temperamentni Marco Lucchinelli (enkrat prvi na SP), ki je s svojo vrtoglavo vožnjo vselej privabljal na tribune dirkališč, predvsem v Italiji, velike množice ljubiteljev dvokolesnega železnega konjička. Danilo je v svoji, sicer sorazmerno kratki karieri (z motociklizmom je končal leta 1989) spoznal številne druge šampione in z njimi tudi dirkal.
“V boksih smo bili pred in po dirkah prijatelji. Vzdušje je bilo kar prijetno, tudi veliki šampioni so se vedli sproščeno, prijateljsko. Posebno sem se družil z Villo, s katerim sem bil v isti tekmovalni ekipi. Ko pomislim, kakšno vzdušje je vladalo in še sedaj vlada v nogometu med igralci, in to celo v nižjih ligah…” je Štoka očitno namignil na nadutost nogometnega sveta. (lako)