KRIŽ – V nedeljo, 4. decembra je v nabito polnem domu Alberta Sirka v Križu potekala osrednja proslava ob 40-letnici ŠD Mladina, ki je vsestransko uuspela.
Slavnostni večer, ki sta ga priredila AŠD Mladina in ZSŠDI pod pokroviteljstvom Zahodnokraškega rajonskega sveta, je vodil Evgen Ban. Slavnostni govornik je bil predsednik društva Boris Bogatec (njegov poseg objavljamo v celoti). Podelili so priznanja ustanoviteljem in predsednikom kluba, večer pa je popestrila glasbena točka pevke Lee Sirk in nastop kriških osnovnošolcev.
Med številnimi gosti, ki so se udeležili večera, so bili med drugimi tudi: deželni svetnik Igor Gabrovec, presednik ZSŠDI Ivan Peterlin (njegov poseg objavljamo v celoti), predsednik pokrajinske smučarske zveze Messi, deželni predsednik rolkarske zveze Hollan, delegat CONI Jure Kufersin, prdstavniki društev in organizacij.
Zelo posrečen je bil prikaz 40-letnega delovanja AŠD Mladina, ki ga je podal Evgen Ban in pri branju sedel kar med mladimi tekmovalci društva.
(sledi daljše poročilo)
Mladina, prvih 40 let – Evgen Ban
40 let je dolgo obdobje, med katerim se lahko marsikaj zgodi. Spopadaš se s padci, soočas se z vzponi, doživljaš lepe in manj lepe trenutke, na katere ne gre pozabiti. Zaradi tega smo danes tukaj, da praznujemo 40. obletnico ustanovitve Mladine (pogleda publiko). Poglejte, ti, ki smo danes tukaj prisotni, odborniki, skupno 160 članov, ti, smo danes člani Mladine, ki stopamo v prihodnost, saj je bil naš pogled vedno uprt naprej.
Sedanjosti ni, predvsem pa ni prihodnosti, ko ni preteklosti. Na začetku sploh ni bilo lahko, veste? V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ni bilo naokrog tiste športne ponudbe, ki jo danes poznamo. V Križu smo npr. pogrešali športno in rekreativno delovanje, tako da smo z ustanovitvijo Mladine želeli zapolniti to vrzel v vaškem življenju. Dejstvo, da smo po 40 letih tukaj, da o tem govorimo pred številnimi različnimi obraz, ki jih tedaj ni bilo zraven, dokazuje, da smo bili uspešni.
Pripravljali smo se na ustanovitev, veliko je bilo sestankov, neprespanih noči, naposled pa smo dočakali novo društvo, ki je začelo uradno delovati leta 1976. Sprva ga je v vlogi predsednika vodil Mauro Bogatec, za krajše obdobje je nato Mladino vodila Zorka Kapun, ki jo je nasledil Boris Košuta. Petnajst let je društvu predsedoval Ennio Bogatez, od leta 1999 je za krmilo kriškega društva stopil Boris Bogatec, njegov položaj je za krajše obdobje prevzel Erik Tence, trenutni predsednik pa je ponovno Boris Bogatec, ki ga prav gotovo vsi navzoči odlično poznate.
V odbobju štiridesetih let se je svet zelo spremenil, spremenili pa smo se tudi mi. Le prvotnega cilja nismo spremenili, saj smo in bomo vedno skrbeli za ohranjevanje slovenske jezikovne in kulturne pripadnosti, ob tem pa smo se trudili, se trudimo in se bomo še naprej trudili, da bi po eni strani športnikom vseh starostnih kategorij nudili čim več možnosti za športno udejstvovanje, po drugi pa želimo nuditi čimbolj popolno ponudbo na športno-rekreativnem področju.
Danes Mladino poznajo daleč naokrog predvsem zaradi dveh panog: smučarske in rolkarske. Ukvarjali pa smo se tudi z drugimi športi. 50 plesalk je sestavljalo skupino, ki se je ukvarjala s klasično baletno šolo in folkloro. Balet se je v 80-ih in 90-letih zelo ukoreninil v našo realnost, tudi bo zaslugi vodenja Anke Kocjančič in Marije Mahnič, ki sta v ta projekt verjeli od samega začetka, njima pa se je pridružila tudi Ingrid Sedmak. Kje pa so sedaj tiste plesalke, ki so s celovečernimi nastopi dokazovale svojo tehnično in koreografsko pripravljenost? Pred nekaj leti jih je po skupnem dogovoru Kulturno društvo Vesna vključilo v projekt Glasbenih ustvarjalcev. Saj res, pozabili smo vam namreč povedati, da smo od samega začetka sodelovali z ostalimi vaškimi organizacijami, s šolo in društvi, svoj doprinos pa smo seveda prispevali pri obnovi doma Alberta Sirka, ki je postal tudi naš dom.
Ponosni smo tudi na delovanje na področju namiznega tenisa. Bili smo vključeni v vsedržavno federacijo FITET; v kratkem odbobju pa smo pod strokovnim vodstvom trenerja in koordinatorja Walterja Pertota dosegli več pomembnih uvrstitev na državnih in mladinskih prvenstvih, osvajali smo pokrajinske in deželne naslove, naš Alen Tence pa je bil vpoklican v državno reprezentanco. Da o tedenskih pripravah po Sloveniji in Italiji niti ne govorimo, saj smo prepričani, da še vedno živijo v spominu marsikoga, ki se tudi s kako solzo na obrazu spominja tistega obdobja.
Preidemo pa na sedanjost oziroma prihodnost. Minej Purič, Albert Kerpan, Meri Perti in Veronica Tence. Zakaj ta imena oz. priimki? Omenjeni smučarji so se na državni ravni uvrstili med najboljših deset smučarjev lastne starostne kategorije. Leta 1982 smo pri Mladini razvili tekmovalno smučarsko dejavnost, potem ko smo se s smučanjem zabavali rekreativno. Vzgajali smo trenerje, mlade perspektivne smučarje, organizirali smo zimovanja, smučarske priprave in sejme smučarske opreme. V svoje vrste smo privabili izkušenega trenerja Aleša Šmita, ki nam je omogočil kakovostni preskok. Mladino je počasi spoznavala celotna smučarska dežela, pa tudi smučarska Italija. Imeli smo dva deželna prvaka, kar petnajst naših smučarjev se je uvrstilo na državni finale v mladinskih kategorijah. Tudi sami smo organizirali smučarska tekmovanja, kot so smučarski Pokal Skdanc, zamejska prvenstva, društvene tekme, tekme deželne zveze, sedaj pa sodelujemo s Smučarskim klubom Devin pri skupnem projektu Ski Pool Gadi. Omenili smo, da je naš pogled uprt naprej, kajneda? Naj le anticipiramo, da bomo naslednje leto prvič organizirali Tržaško smučarsko prvenstvo.
Če so naši smučarji poskrbeli za to, da so Križ postavili na italijanski smučarski zemljevid, smo z rolkanjem Mladino in Križ postavili na same svetovne zemljevidne karte. Rezultati pa niso bili naključni. Leta 1986 smo sprejeli rolkarje SK Devin, ustvarili pa smo skupino, ki se je iz leta v leto večala. Sploh ni bilo lahko, saj smo uvajali za naše okolje v bistvu novo športno panogo. Bili pa smo takoj uspešni. Deželnim tekmam so sledile tekme italijanskega pokala in državna prvenstva. Prednjačili smo na državni ravni, več naših atletov pa se je preizkusilo na mednarodnih tekmah v dresu italijanske reprezentance. Ugledne rezultate sta osvojila Erik Tence in David Bogatec, ne smemo pa pozabiti na Erosa Sullinija, Aleksandra Tretiacha, Matejo Paulina, Ano Košuta, Jaro Košuta, sedaj pa Dana Tenze in Niki Hrovatin. Dosegali smo uspehe, deževale so medalje. Od leta 1991 prirejamo mednarodni Grand Prix pod pokroviteljstvom Zadružne Kraške Banke, tako da postajajo vsako leto naši kraji prestolnica rolkanja. V sklopu Bavisele smo v samem središču Trsta pod pokroviteljstvom podjetja Adriaker organizirali rolkarski šprint, saj želimo nadaljevati in promovirati delo, ki so ga začeli Boris Bogatec, Jožko Rupnik, Rajko Zečevič, nadaljujejo pa ga Roman Rupnik, Erik Tence in David Bogatec.
Kaj? Ali smo pozabili na pomemben trenutek? Ne, ne, ne skrbite. Nismo pozabili nanjo. Najslajše pa je treba včasih ohraniti za konec. Kako pa bi sploh lahko pozabili na tak trenutek? Ko govorimo o rolkanju, ne moremo mimo Mateje Bogatec. Leta 2005, to je bilo leto pred našo tridesetletnico, je Mateja prvič postala svetovna prvakinja v Franciji. Ponavljamo s-v-e-t-o-v-n-a. Uspeh, ki ni bil naključen, saj je Mateja Mladino popeljala do samega svetovnega vrha tudi v letih 2008 in 2009. No, taki podvigi, kot so Matejini, Aninini, Erikovi, Davidovi in ostalih, taki uspehi in marsikateri drugi prijetni dogodki, ki so se nam pripetili ter smo jih sami ustvarili v prvih 40 letih delovanja, so najboljše plačilo za manj lepe trenutke, ter najlepša spodbuda za nadaljnja leta, saj pri Mladini, to nam veleva samo ime našega društva, gledamo naprej.
Pozdrav predsednika AŠD Mladina Borisa Bogatca
Cenjeni gostje, spoštovano občinstvo, dragi člani, odborniki, starši in atleti.
Najprej bi Vas ob tej lepi priložnosti prijazno pozdravil. Vaš lep odziv na proslavo našega jubileja, 40- letnice našega društva je dejstvo, ki potrjuje pomen Športnega Društva Mladina v naši skupnosti.
Zanimivo mi je ob priliki tega visokega jubileja ozreti se nazaj v bližnjo preteklost, v obdobje, ki ga najbolje poznam, obdobje predsedstva. Zgodovina od ustvanovitve je že v analih in dobro analizirana, zato bi raje pogledal, kaj se je v našem društvu spremenilo v tem zadnjem desetletju. Spremembe v dobrem in slabem in stalnice so nam smernice predvsem za bodoče delovanje.
40 let je od tega, ko se je porodila ideja o zasnovi in ustanovi društva.
Še vedno je Mladina živ organizem, ki mu energijo dajejo srca naše skupnosti, v katerih ima svoje korenine. V vetru sprememb a pod okriljem dobrih ljudi, je društvo Mladina ostalo razkošno in rodovitno.
Še vedno imamo pri društvu jasno pred seboj prvotna in temeljna načela, ki so zgodovina, prihodnost in rdeča nit Mladine.
Mladina. Mladina je še vedno bistvo našega delovanja. Preko športnega udejstvovanja in prevzema odgovornosti si želimo vzgojiti naše mlade v dobre člane družbe, ki bodo znali dati pomemben prispevek naši manjšini in krajevni skupnosti. Le aktivno sodelovanje v krajevnih kulturnih in športnih društvih daje mlademu možnost do pravilnega in popolnega doživljanja okolja.
Še vedno je cilj našega društva, da preko športa, igre, združevanja in veselja, individualnega truda in zadoščenj v športu, nudimo mladim možnost da te uspehe in pozitivna doživetja, disciplino in energijo prenesejo na naslednja obdobja in območja življenja, na primer v družino in delo.
Še vedno sloni uspeh Mladine na uspehu atletov in ekip. Ne smemo pa pozabiti, da le dobre korenine, delo odbornikov, trenerjev, staršev, članov in nenazadnje celotnega vaškega zaledja, dajejo društvu ponosno solidnost. Le to prepričanje ustvari v društvu idealne pogoje za rast športnika in človeka.Učinkovitost društva se torej ne kaže le v kakovosti in številčnosti nastopajočih. Njegov pojem presega meje posameznikov in dobi svojo pravo dimenzijo v naši vasi, v Križu.
Zgodovina pa ne daje kruha in niti poroštva za obstoj. Društvo živi v sedanjosti, ki se hitro spreminja. Le bistro delovanje v ritmu modernih časov in stvarna analiza težav in uspehov, daje društvu možnost nadaljne zgodovine. Tako se ne moremo izogniti nujnim spremembam in ritmu današjih časov.
Odborniško delo se spreminja vedno bolj v podjetniško. Društvene funkcije zahtevajo vedno večjo odgovornost, ki odvračajo posameznike. Burokracija ne pomaga pri razvoju in planiranju, športni objekti pa so vedno bolj v upravljanju posameznih društev, ne da bi državne ustanove vlagale za njihovo delovanje. Društveno delovanje močno pogojujejo finančna sredstva, brez katerih je nemogoče obstati v tem konkurenčnem svetu. Pridobivanje novih sredstev postaja ključ dobrega in uspešnega delovanja. Zahvaliti se moram vsem našim sponzorjem, ki razumejo to našo vedno večjo potrebo. S pomočjo Zadružne Kraške Banke, Zsšdi-ja in Združenja za Križ smo uspeli kupiti dva kombija in razširiti našo ponudbo. Popestrili smo ponudbo društva. Poleg smučanja in rolkanja smo v teh letih ustanovili tudi planinski odsek in se ukvarjamo tudi z rekreativnimi panogami v telovadnici, ki so namenjene gojenju gibanja v vseh starostih.
Samostojno ali povezani z ostalimi vaškimi ustanovami smo v zadnjih letih ustvarili kar nekaj lepih pobud, naj omenim predvsem najmlajšo…Ribiški dnevi.
Leta tečejo, desetletja bežijo, pri Mladini pa se bomo vedno trudili ohraniti naše cilje nespremenjene. Gojili bomo rast ekipe v kvaliteti in ohranjevanju številčnosti. Vzgajali bomo naše mlade v zdravem športnem duhu in ne bomo iskali vrhunskih rezultatov za vsako ceno. Naši mladi pa bodo še naprej s ponosom nosili ime naše vasi, vrlin naših ljudi in lepoto naših krajev širom po svetu.
Tudi 50. obletnica bo, saj če Mladina obstaja, obstaja tudi prihodnost.
Pozdravni nagovor predsednika ZSŠDI, Ivana Peterlina
Dragi slavljenci!
Ne boste verjeli! Od dneva, ko sem prejel vaše vabilo na današnje slavje, me spremlja misel in ugotovitev, kako intuitivno ste vašemu jubileju dali tak naslov! Napisali ste: “40 let z vami od morja do hribov”. Pa boste rekli, da to pravzaprav ni nič tako genialnega, saj ste to ljudje, ki živite v Križu in Križ je prav gotovo simbol morja, kot športno panogo pa ste tudi izbrali smučanje: to pa seveda pomeni, da moraš drugam, v višjo, v nadmorsko višino. Enostavno rečeno: moraš v hribe! Pa tudi rolkanje je šport, kjer vrtinčasto voziš navzgor pa spet dol in po ravnem in tu je že spet vzpon, itd.
Seveda se že sprašujete, o čem vam pravzaprav govorim, kaj ovinkarim, pa ničesar pametnega ne povem! Ne! Tokrat nimate prav! Vaše jubilejno geslo skriva v sebi – po mojem mnenju seveda – še vse kaj drugega kot pa samo ugotovitve, ki naj gredo na turistično razglednico. Pa poglejmo: “40 let z vami od morja do hribov”, pravite. V tem stavku zagledam vse to, kar vam je bilo kot ljudem, ki so doma na tem koščku kraške zemlje, pravzaprav položeno že v zibelko in priraščeno v gene. In na prvem mestu je to velika navezanost na svoj rojstni kraj, na Križ, na to čudovito obmorsko naselje, ki pa je od vedno zahtevalo vsestransko predanost celega človeka. Kdor je hotel preživeti, se je moral od vedno podrediti naravnim zakonitostim tega kraja. To pa je pomenilo predvsem ogromno garanja, stiskanja pasu in bolj skromnih želja. In vendar je vas vedno preživela: s trmo, z voljo, z veliko neuklonljivostjo. In nekaj podobnega je prav gotovo tudi z vašo športno dejavnostjo: za sabo puščate 40 let garanja, 40 let stiskanja pasu, pa tudi 40 let vzponov, uspehov in kar je najvažnejše, za sabo puščate 40 let močnega in občutenega utrjevanja slovenstva. Vedno ste imeli kot primarno nalogo to, da naredite nekaj za svoje ljudi in za naš slovenski jezik. Gre za 40 let ponosnega in uspešnega uveljavljanja tudi v širšem italijanskem in celo mednarodnem športnem svetu. Tudi po vaši zaslugi Križ ni samo neka neznatna pikica na zemljevidu, ki je nihče ne pozna, ampak je to kraj, kjer so se v letih uveljavili italijanski, evropski in celo svetovni prvaki. Koliko vasi se lahko ponaša s kristalnim globusom, tako kot se s tem lahko ponaša Križ? Zelo malo! In vidite, Križ je postal v svetovnem športu znan kraj.
Prejmite iskrene čestitke! Če je kdo na tem svetu, ki si jih zasluži, ste to prav gotovo vi! Bodite ponosni nad vsem, kar ste v vseh teh letih tako uspešno zgradili. Naj v vaših srcih vlada zakoreninjeno prepričanje, da je ves vaš vloženi trud obrodil res otipljive sadove. To so sadovi, nad katerimi smo vsi, prav vsi slovenski športniki v Italiji, nadvse ponosni!
Še enkrat: vse najboljše Mladina!

















































































































