NABREŽINA – “Igrišče Savo Ušaj. Dolgoletni trener in predsednik AŠD Sokol”. Tako je vklesano na marmonatni plošči zunanjega igrišča v Nabrežini, ki so jo odkrili ob nedeljski svečanosti odprtja tega zelo potrebnega športnega objekta.
Slovesnost, ki je potekala v nedeljo, 18. junija 2017, sta uvedla duo Matej Gruden in Iztok, nakar je odbornica Cirila Kralj izročila družinskim članom pokojnega Sava šop rož. Slavnostni govor je imel predsednik društva Paolo Vidoni (njegov poseg objavljamo v celoti). Od gostov bi v prvi vrsti omenili novopečeno županjo Danielo Pallotta, ki je prinesla tudi svoj pozdrav. Posegli so nato še predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin (tudi njegov poseg bomo čimprej objavili v celoti), predstavnik pokrajinske odbojkarske zveze Mania in predsednik ZKB Adriano Kovačič. Prisotni so bili še delegal CONI Jure Kufersin, deželni svetnik Igor Gabrovec, številni prestavniki naših športnih društev, prijatelji priljubljenega predsednika Ušaja in še mnogi drugi.
Poleg svečanosti ob odkritju plošče po imenovanja igrišča po Ušaju sta bila v soboto in nedeljo na poredu še dva turnirja v odbojki in košarki.
Na odbojkarskem turnirju je zmagal Sokol A pred Sokolom B, tretja pa je bila Sloga. Na košarkarskem turnirju pa je slavila zmago ekipa Opatije pred Jadranom , Cervignanom in Sežano.
Izidi turnirjev
Košarka
Polfinale
Opatija – Sežana 79:71
Jadran – ABC Cervignano 67:56 (15:12, 20:22, 17:8, 15:14)
JADRAN: Ferfolja 14, Zgur 16, M. Emili 4, P. Zettin 9, D. Zettin 4, Lavrenčič 2, Perčič 3, G. Terčon 15, I. Terčon, Škerk; trener Vatovec.
Tri točke: Zgur 2, Perčič 1, P. Zettin 1.
Finale 3. mesto
ABC Cervignano – Sežana 79:45 (17:13, 15:13, 22:8, 27:11)
Finale 1. mesto
Opatija- Jadran 80:68 (21:21, 15:14, 12:12, 32:21)
JADRAN: Ferfolja 8, Zgur 9, Emili 8, P. Zettin 17, D. Zettin 16, Lavrenčič 2, G. Terčon 8, Perčič; trener Vatovec.
Tri točke: P. Zettin 1; PON: Emili.
Košarkarji Opatije so zasluženo osvojili 1. mesto na Memorialu Sava Ušaja. Potem ko so v polfinalu po trdem boju ugnali Sežano, so v velikem finalu premagali še jadranovce, ki so se jim upirali tri četrtine. Zaradi pomanjkanja menjav in utrujenosti so Vatovčevi varovanci morali priznati premoč hrvaških košarkajev, ki so v zadnji četrtini dosegli kar 32 točk in se na koncu veselili zmage.
Končni vrstni red: 1. Opatija; 2. Jadran; 3. ABC Cervignano; 4. Sežana.
Odbojka
Sokol B – Sloga 2:1 (20:25, 25:6, 15:12)
Sokol A- Sokol B 2:1 (17:25, 25:18, 15:9
Sokol A – Sloga 2:0 (25:11, 25:15)
Vrstni red: 1. Sokol A, 2. Sokol B, 3. Sloga.
SOKOL A: Radina, Lopreiato, J. Gilanc, Ciuch, Pitacco, Hussu, Trevisan, M. Grilanc, Jerman libero; trenerka Lajris Žerjal.
SOKOL B: Zonta, Grilanc, Salotto, Lonzar, Moro, Bordon, Legiša, Ferfoglia; trenerka Lajris Žerjal.
SLOGA: De Luisa, Jerič, Mochor libero, Protti, Skerk, Vattovaz, Jurkič, Stergonšek, Fonda; trenerja Ambrož Peterlin, Erik Calzi.
foto Lako, Giancarlo Visciano
Nagovor predsednika AŠD Sokol Paola Vidonija
Spoštovani gostje, dragi člani, prijatelji, športniki.
Dnevov, kot je današnji, bi se Savo zelo veselil, se bi nasmejal, bil bi zelo ponosen na toliko mladih, ki igrajo na tem igrišču, ki si ga je tako želel in mu je tudi uspelo uresničiti namestitev nove podlage.
Tudi mi se veselimo tega dneva, a vemo tudi, da v našem srcu, v naših srcih ostaja rana. Rana, ki se ni se zacelila, ne vem pa sploh, če se bo. Pustil si vrzel, a pustil si nam tudi veliko dediščino. To igrišče, kjer danes smo, igrišči za odbojko na mivki, vse to so tvoje primarne zasluge. Pustil si nam zdravo društvo, s svetlo bodočnostjo.
To igrišče, ki je nastalo v šestdesetih letih, te je videlo kot protagonista. Bil si zraven kot najstnik s samokolnico in pomagal pri postavitvi prvotne kamnite plošče. Za oživitev našega zunanjega prostora si izpeljal idejo o odbajkarskih igrišč na mivki. Tako danes je ta naš prostor vedno obiskan, vedno živ. Predvsem v večernih urah, mnogo mladih obiskuje našo mivko, naš kiosk, ki si ga ti nesebično lansko leto dal v najem Livijani in Fabiu, ko sta potrebavala pomoč, živijo in se razvijajo.
Pred zadnjim občnim zborom, lani junija meseca, si me poklical in privabil spet v odbor. Rekel si mi, naj izberem funkcijo, ti lahko prepustim tudi predsedniško mesto, si mi zaupal. Odvrnil sem ti ponudbo, kajti sem si mislil, da je to tvoja funkcija. A še zdaleč nisem pričakoval, da ti bom moral naslediti v tako kratkem času.
Kot trener si bil zelo pribljubljen med svojimi varovankami. Kot predesdnik spoštovan v odboru in med drugimi društvi.
Bil si prepričan, da brez lastnega doma, brez telovadnice, delovanje našega društva lahko hira in ne more napredovati. Zato si se z vso vnemo vrgel v upraljanje občinskega objekta. To nam sedaj omogoča, da imamo streho nad glavo, naši mladi imajo tam center, v katerega lahko brezskrbno zahajajo in starši jih lahko pustijo v varnih rokah.
Ob odprtem grobu sem ti obljubil, da bomo nadaljevali po tvoji začrtani poti. To skušamo in tudi v bodočnosti bomo skušali izvesti. Bil si zagovornik združevanja, lojalnega sodelovanja, a tudi prepričan, da ne smemo izgubiti svoje identite. Naše korenine so v tej občini, kjer se moramo razvijati in še utrditi naše delovanje. Moramo biti postajanka tako športnikov kot domačinov. Biti moramo za zgled, skrbeti za razvoj našega športna, a tudi naše, slovenske identite.
Tvoja članska košarkarska ekipa te je letos posebno razveselila. Tvoji Sokoli so leteli naproti napredovanju. Leteli so predvsem zate. Želeli so ti darovati ta velik uspeh. Prepričani so bili, da si bil ti tam zraven njih in se z njimi veselil in zmagoval. Tvoji fantje so te razveselili in ti si nanje ponosen.
Med eno prvih sej, ki sem ji predsodaval, smo se pogovarjali kako počastiti tvoj spomin. Porodila se nam je zamisel, da to moramo storiti na našem odprtem igrišču. Tako je prišlo do organizacije turnirja tebi v čast. A to ni bilo še dovolj. Bili smo si enotni in složni, da ta plošča, to igrišče, mora imeti tvoje ime, dragi Savo.
To igrisce, ki bo od danes imenovano po tebi, naj nam bo svetilnik. Naj nas vodi v težkih trenutkih. Ob razburkanem morju naj nam kaže pravo smer, pravo pot do varnega pristana, do novih uspehov. Naj nas razsvetljuje, da bodo naše odločitve pravilno usmerjene v utrditev in rast našega društva in našega športa nasploh.
Mi smo ponosni, da smo te imeli za predsednika, prijatelja, vzornika.
Hvala Savo.
Pozdravni nagovor predsednika ZSŠDI, Ivana Peterlina
Je že res, da si vsakič, ko nas kdo od prijateljev zapusti, prigovarjamo, da so to pač zakonitosti življenja, da moramo trpkost in tegobo v srcu odstraniti, da moramo svoj pogled upreti naprej in si priklicati v spomin samo tiste prepričljive in lepe poteze, ki so bile v prijateljevem življenju nam v pomoč in v oporo, oprijeti se moramo tistih utrinkov svetlobe, ki naj nam dajejo luč in moč, da tudi danes, ko ga ni več, zmoremo z občutki optimizma pogledati v jutrišnji dan. Verjemite mi, da mi je težko o tem govoriti, a pravzaprav je tako govorjenje lahko tudi odrešujoče: odrešujoče zato, ker nam v srce vnaša nekaj moči, da ne obupamo, ampak da iščemo vneto izhod iz notranjih stisk, da se ne vdajamo samo spominu in da ne zatiramo v sebi kakršenkoli poskus reakcije. Žalost mora s časom prepustiti mesto življenjskosti, želji po ustvarjanju nekaj novega, a vse to – seveda – ob pogledu na veliko bogastvo, ki ga je prijatelj zapustil v svoji oporoki. Oporoka pa ni nek pisan dokument, sploh ne! Oporoka je zgled, so dejanja, ki jih je prijatelj v teku svojega življenja opravil, vse dokler je imel moč. In mi vsi se moramo zgledovati po njih, saj je to pot, po kateri moramo hoditi.
In eno od dejanj, ki jih je Savo ustvaril, je bila tudi gradnja in obnovitev tega igrišča. Igrišče: prostor, ki naj bo namenjen mladim, torej tistim, ki naj ustvarjajo naš jutrišnji dan. Igrišče pomeni tudi pogled v naprej in prav zato je nekaj lepega, da bo igrišče od danes dalje nosilo njegovo ime.
Mladi pa naj ta prostor jemljejo za svojega. Tu naj se zbirajo, tu naj se pogovarjajo, tu naj razpravljajo in rešujejo svoje probleme, tu naj najdejo svoj prostor za igro, tu naj lovijo svoje srečne trenutke. Savo vas od nekod opazuje: zadovoljen je, da ste tu, zadovoljen ob ugotovitvi, da nabrežinski Sokol še vedno razprostira svoja krila in leti. Leti visoko, visokim ciljem naproti.