Dvodnevno slavje ob 50-letnici ustanovitve ŠD Kontovel se je začelo v petek, 1. septembra 2017 na odprtem igrišču Kontovela s tradicionalno Ribado in nadaljevalo v soboto v športnem centru Ervatti pri Briščikih z zares lepo in prijetno svečanostjo.
Petek, 1. septemba 2017
Kljub muhastemu vremenu se je na odprtem igrišču zbralo kar lepo število članov, igralcev mladih in starejših, vaščanov in prijateljev društva. Spored je bil nekoliko okrnjen, tako da so nastopile le najmlajše odbojkarice. Vseeno pa je bilo na igrišču vse živo, saj so nekateri igrali odbojko, drugi pa košarko. Budni starši pa so pazili na svoje otroke, da bi se kateri ne poškodoval. Pijače in jedače ni manjkalo.
Za veselo razpoloženje pa so poskrbeli pevci Kraške klape iz Sežane in DJ Redhead.
Sobota, 2. septembra 2017
Osrednje slovesnosti so se v telovadnici športnega centra poleg igralcev, društevnih odbornikov zbrali tevilni gostje, nekdanji košarkarji in odbojkarji, trenerji, prijatelji društva. Skratka, telovadnica je bila nabito polna.
Zares prijetna in zvečana prireditev se je začela s košarkarsko tekmo Kontovel/Jadran – KK Sixt Primorska, ki se je končala s pričakovano zmago gostov s 94:62.
Ob polčasu tekme je nastopila akrobatska skupina Dunking Devils, ki je zares navdušila gledalce.
Košarkarska tekma
Kontovel/Jadran – KK Sixt Primorska 62:94 (15:23, 35:54, 47:68)
KONTOVEL/JADRAN: Škerl 4, Rajčič 7, Starc, S. Regent 2, Lisjak 8, Zaccaria, sossi 2, Zgur 6, Malalan 20, Cettolo 6, Ridolfi 9, Zidarič 8; trener Oberdan.
Osrednjo slovesnost ” Vse najboljše Kontovel” je uvedlo Godbeno društvo Prosek. Slavnostni govornik je bil Marko Ban (njegov poseg bomo v celoti čimprej objavili). Posebno priznanje so podelili “ikoni” Kontovelove košarke Claudiu “Tolotu” Starcu in njegovo sliko razobesili na “Steno slavnih”, ki je v predvoru telovadnice. Sledili so posegi gostov. Najprej je stopil za mikrofon predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, sledili so mu delegati CONI Jure Kufersin, predstavnik italijanske deželne košarkarske zveze, predstavnik Italijanske odbojkarske zveze za Trst in Gorico Renato Brusadin, deželni svetnik in domačin Stefano Ukmar. Prisotni so bili še: poslanka Tamara Blažina, deželni svetnik Igor Gabrovec, predsednica Rajonskegas sveta za Zahodni Kras maja Tence, nekdanji tržaški odbornik Edi Kraus in številni drugi.
Prireditev je povezoval Evgen Ban, sicer tudi nekdanji Kontovelov košarkar.
Govor predsednika Marka Bana
Cenjeni gostje, predstavniki javnih ustanov, člani, prijatelji, pokrovitelji, športniki, starši, novinarji, prav vsem, ki ste danes tu, želim lep in prijeten večer v naši družbi.
Danes praznujemo pomemben jubilej, 50-letnico uradne ustanovitve Športnega Društva Kontovel.
Primerno je, da se ozremo malo nazaj in pogledamo, kako se je ŠD Kontovel razvijalo v teh 50 letih.
Rodili smo se, kakor večina slovenskih zamejskih športnih društev, v času navdušenja in popularnosti, ki so ga sprožile Slovenske športne igre v Italiji. To so bila pionirska leta našega organiziranega športa, vse je bilo novo in lepo, skrbni odborniki so z udarniškim delom mladini dali na razpolago nove športne objekte, preprosta igrišča na odprtem, ki smo jih vzljubili do skrajnosti; postala so pravi drugi dom, v nekaterih skrajnih primerih celo prvi. In tako je bilo tudi na Kontovelu. Leta so minevala, nove sile, novi športniki in člani so se začeli postopoma približevati društvu, sklepala so se nova prijateljstva, nove življenjske vezi, nove sanje. Nekatere so se uresničile, druge pa ne. Društvo pa ni nikoli stopicalo na mestu, stalno smo se morali prilagajati novostim oziroma spremembam, družbenim, demografskim itd., ki jih vedno prinašajo novi časi.
Iz čisto lokalnega društva, ki je svoje člane in atlete večinoma črpalo in novačilo na ožjem teritoriju, ker je to pač zadostovalo, smo se postopoma spremenili v društvo, ki je svoje ponudbe začelo razvijati tudi na širše območje. Predvsem smo se znali prilagoditi v društvo, ki je začelo iskati skupne načrte za posodobitev svojih storitev z drugimi sorodnimi društvi v našem prostoru. Iz teh pametnih razmišljanj so se rodile tudi zelo posrečene pobude, ki so popeljale in še danes peljejo naše skupno ime kar daleč po Italiji – in ne samo! S ponosom lahko trdimo, da smo naš doprinos pri tovrstnih projektih vedno delili s prepričanjem v pravilnost in smiselnost skupnih strategij in sinergij.
Na bistveno vprašanje, kdo smo in kaj smo, torej po kateri vsebini bi radi bili razpoznavni, si moramo skušati odgovoriti preko vprašanja, kaj nas pravzaprav žene, motivira in prepričuje, da se s tem ukvarjamo in kar veliko našega prostega časa temu namenjamo. Kaj je tisto, kar nam daje prepričanje, da smo koristni ali celo potrebni skupnosti, v kateri živimo? V ospredju vsega dogajanja je naša mladina in vsi povezani vzgojni pristopi za njen zdravi človeški razvoj. In kar po vrsti: dejavnikov je več in vsi so po svoje pomembni.
Najprej smo športno društvo, ukvarjamo se torej s športom, ker verjamemo v vrednote, ki so z njim povezane, in upamo si trditi, da smo jih tudi osvojili. Ukvarjamo se s športom, ki mladega človeka pritegne seveda z željo po tekmovalnosti in uspešni uveljavitvi na igrišču, istočasno pa ga uči spoštovanja in prijateljevanja z nasprotnikom, ne glede na njegovo barvo kože, narodnost ali katero koli drugačnost, uči ga spoštovanja pravil igre in odnosa do nje, do zdravega življenja, ki ga vadba narekuje in zahteva zato, da se lahko razvije zdrav duh v zdravem telesu, in še bi lahko naštevali. No, in zdaj, ko pogledamo nazaj in vidimo, koliko generacij in koliko športnikov je branilo naše barve in osvajalo omenjene vrednote, se lahko s kančkom ponosa veselimo njihovih življenjskih uspehov, k katerim je v manjši meri verjetno pripomoglo tudi sodelovanje v društvu.
foto Lako
Nekje sem bral nek slogan (ni moj in si ga ne prisvajam), ki je pripomogel k prepričanju o koristnosti našega doprinosa k boljši družbi. Slogan se je glasil: več treningov je enako manj ulice.
Več treningov naj bi pomenilo več navdušenja, postavljanje ciljev za dosego nekega napredka, več zanimanja za neko dejavnost, ki si jo izbral za svojo; pojem manj ulice pa naj bi pomenil manj zavajanja oziroma manjša možnost dostopa do negativnih pojavov, ki jih ulica lahko ponuja. In res je tako, zato bomo tudi v prihodnosti skrbeli za čim več treningov. V krajih, kjer ne delujejo kulturna, glasbena, športna in podobna društva, ki mladim ponujajo zdrave dejavnosti, je mladina prav gotovo bolj podvržena tem nezaželenim pojavom, ki lahko privedejo do socialnih problemov in težav, če ne že do česa hujšega. Ponosni smo, da smo lahko dali naš doprinos k nečemu pozitivnemu. Lahko bi sicer kdo mislil, da večja količina treningov mladega človeka oddaljuje od pomebnejših dejavnosti, kakršni sta v prvi vrsti šola in izobraževanje. Ničkolikokrat smo v vseh teh letih s starši debatirali o tem, da ni pravilno otroka kaznovati zaradi šolskega neuspeha z odvzemom možnosti treniranja, ker smo prepričani, da to ni pravi pristop. Že sama pobuda naše športne krovne organizacije “Nagrada šport in šola” nam neizpodbitno statisticno dokazuje, da eno nikakor ne izključuje drugega. Drugje je treba iskati razloge, saj sta ti dejavnosti absolutno združljivi.
Nazadnje, a zato nič manj pomembna, je še dodatna motivacija, ki nas žene in je specifična za naša manjšinska društva (torej srečni mi, ki imamo še dodatno koristnost in dodaten cilj), je pokončna obramba naše narodnostne identitete, kulture in jezika. To izvirno smernico smo podedovali z obljubo, da jo bomo skrbno negovali in jo izročili bodočim generacijam neokrnjeno, čeprav se svet okrog nas spreminja, čeprav se v sedanjosti in prav tako v bodočnosti moramo ukvarjati z integracijskimi pojavi, katerim lahko kljubujemo samo s pravimi osnovnimi načeli, prav tako, kakor znamo danes upravljati z vedno večjim vpisom atletov, ki ne obvladajo našega jezika, katerim spoštljivo in potrpežljivo ponujamo dodatno znanje, za kar so nam velikokrat hvaležni.
Torej, predrago naše Športno društvo Kontovel, seveda se nočemo prehvaliti, mislim pa, da nismo daleč od resnice, če zatrdimo, da smo na pravi poti, pri tem pa ti želimo, da bi se obdržalo čilo in zdravo, saj te ravno takega se kako potrebujemo.
V imenu Izvršnega odbora AŠD Kontovel se vam zahvaljujem za pozornost.
Še nekaj zelo pomembnega bi rad dodal: to zgodbo so začeli nekateri, drugi smo se jim pridružili na poti in tako se še dogaja. Na današnjem slavju pa žal ni vseh. Med nami ni več nekaterih pomembnih stebrov; njihov zgled predstavlja za vse nas še vedno dodatno moč pri premagovanju vseh mogočih zaprek. Nikoli ne bomo pozabili naših ustanovnih članov (Giuliota, Žarkota, Aldota in Andreja), naših predsednikov (Josipa, Mariota, Stojana in Marjana), naših športnikov in športnih delavcev Erike, Laure, Milana, Andreja, Igorja in Petra.
Za vedno ste zapisani v zgodovino Amaterskega športnega društva Kontovel.
Pozdravni nagovor predsednika ZSŠDI, Ivana Peterlina
Dragi slavljenci!
Vsak jubilej je že sam na sebi nekaj lepega, nekaj, kar te navdaja z neprikritim ponosom, nekaj, kar ti v dušo in srce vkleše občutek ponosa, velikega zadovoljstva, da pripadaš nečemu, kar je bilo zasnovano daleč nazaj v času. In to je raslo, se utrjevalo, predvsem pa se je močno zakoreninilo v tukajšnjega človeka in postalo z njim neločljiva celota. Prepričan sem, da danes ob tem svečanem srečanju z Abrahamom vsi vi v sebi občutite prav to: ponos, prepričanje, da prisostvujete nečemu lepemu in da ste del tega tako lepega tudi vi!
V svojih razmišljanjih vedno istovetim kontovelskega človeka s pojmi, kot so velika poštenost, premočrtnost in delavnost. V spominu imam še iz otroških let zarisane obraze, ki jih je sonce v vinogradih ožgalo, obraze, ki imajo od naporov in soli ob ribištvu začrtane brazde. A vidim tudi obraze, ki so sproščeni, nasmejani, zadovoljni, ki verjamejo v življenje, v same vase, v svojo moč!
In tudi zato je ta današnji jubilej nekaj tako lepega. Tokrat na športnem področju. Pomislite na vsa tista dekleta in fante, ki so v teh petdesetih letih stopali po poti, ki ste jo začrtali in – s pedagoškega vidika – načrtovali prav vi. Ali ni to nekaj res veličastnega?
Zato prejmite iskrene čestitke in prisrčno zahvalo vsega našega športnega sveta. Ostanite še naprej luč, po kateri naj se zgledujejo tudi drugi in ne samo športniki!
Vse najboljše, Kontovel.