LJUBLJANA – V petek, 1. decembra 2017 je v muzeju Olimpijskega komiteja v BTC v Ljubljani potekala tradicionalna novinarska konferenca OKS na temo zamejskega športa.
Po uvodnem nagovoru organizatorja ter predstavnikov državnih institucij, so na novinarski konferenci predstavili športne uspehe in problematike vseh zamejskih organizacij športa: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenska športna zveza s Koroškem, Zveza Slovencev na Madžarskem in Zveza Slovencev na Hrvaškem.
Našo krovno organizacijo (ZSŠDI) so zastopali predsednik Ivan Peterlin, ki je na konferenci imel tudi poseg, predsednica nadzornega odbora Nadja Kralj, organizacijski tajnik Evgen Ban ter športniki(ce) Metka Kuk, kotalkarica ŠD Polet, ki je na članskem svetovnem prvenstvu inline na Kitajskem osvojila bronasto medaljo, Sara Zuppin in Giorgia Sinigoj, jadralki, državni prvakinji v razredu 420, Vasilij Kante, kapetan ekipe Sloga Tabor Televita, ki nastopa v italijanskem moškem odbojkarskem prvenstvu B lige.
Kar zajetno je bilo tudi predstavništvo Slovenske športa zveza (SŠZ); predsednika Marijana Velikega (odsoten zaradi drugih obveznosti) je zamenjal Danilo Prušnik, podpredsednik SŠZ, kot predstavniki ŠD Zahomc (nordijske discipline) so bili: Franci Wiegele in Julijan Smid, uradni in neuradni prvak v dveh državah, Martin Wiegele, predsednik ŠD Zahomc Marijan Smid, član odbora SŠZ , ter Marko Loibnegger, generalni tajnik SŠZ in predsednik organizacijskega komiteja Europeada 2020. S koroško delegacijo je v Ljubljano dopotoval tudi “legenda koroškega športa”, smučarski skakalec Zahomčan Karl Schnabl.
Kratko poročilo o zamejskem delovanju na Madžarskem je prebral kar član OKS.
Nagovor predsednika ZSŠDI, Ivana Peterlina
Postaviti slovenski šport v Italiji pod rentgenske žarke in nuditi neko izčrpno informacijo o tem, kaj se pri nas na tem področju dogaja, je v tako kratko odmerjenem času, kot ga imam na razpolago na tiskovni konferenci, zelo tvegana stvar. Zato vam tu ne bom našteval nekih dosežkov in ne bom vas moril z rezultati. Vašo pozornost bi raje usmeril v bolj vsebinske vidike našega športa. Zakaj vsebinske? Zato, ker naš šport ni to, kar je šport v Sloveniji, pa tudi ni to, kar je v svoji zasnovi italijansko športnom gibanje. Naš – slovensko manjšinski šport – je prepleten z vsebinami, ki so pravzaprav vam, ki živite v Sloveniji, tuje, to pa zato, ker je pravzaprav prežet s stalnim bojem za obstoj našega človeka, za utrjevanje njegove identitete, narodnosti in jezika. Šport kot ga pojmujemo mi, kot ga mi doživljamo, je predvsem sredstvo in orodje, katerih se poslužujemo predvsem zato, da našim mladim, ki se množično usmerjajo v naše organizirane vrste, nudimo sredi italijanskega sveta oazo slovenstva. In verjemite: stvar ni tako enostavna kot bi to lahko zgledalo na prvi pogled. To delo zahteva ogromno časa, ogromno neplačanega, torej prostovoljnega dela, navdušenja, prepričanosti in zagnanosti.
foto Lako
S tega vidika so rezultati odlični, vsaj mi jih smatramo kot take. Na teritoriju od Špetra v Benečiji pa preko Gorice in vse do Trsta smo razpredeni dokaj kapilarno. Imamo 59 društev (dve več kot lani), nekaj tisoč tekmovalcev, številen pedagoški kader in močno strujo odborniških moči. Zelo smo aktivni s celo vrsto projektov na vseh naših slovenskih šolah v Italiji, kjer smo v tesnem kontaktu s 3000 učenci in jih tako skoraj v glavnini zmoremo cepiti z “našo” športno miselnostjo. Upam si postaviti samohvalno trditev, da je naše športno gibanje pravi laboratorij stremljenja po zdravi rasti, predvsem pa gre za laboratorij, ki uveljavlja slovenski jezik, laboratorij utrjevanja slovenstva. In prav od tu naši delovni projekti z naslovom “Slovenščina moj jezik”.
Naš šport pa je seveda vabljiv tudi zaradi tega, ker mladi že itak po naravi radi tekmujejo in se – v našem primeru – kosajo z italijasnkimi sovrstniki in s tem iščejo v prostoru svojo večjo vidljivost, predvsem pa uveljavitev v italijanskem svetu. In tako ni prav nič čudno, če prav te motivacije pripeljejo posameznika in ekipe do izvrstnih uveljavitev na državni ravni v celi vrsti panog od odbojke, košarke pa do rolkanja, kotalkanja, namiznega tenisa, jadranja in v drugih panogah. Nekaj anših uspešnih predstavnik je tudi danes z nami na tej konferenci.
Ob vsem tem pa bi rad odprl še eno vprašanje, ki nas pravzaprav žuli in prav je, da spregovorim tudi o tem. Slovenija, evropska in suverena država je tudi naša matična domovina. Mi jo res čutimo in doživljamo kot tako. Slovenija je za nas trdna narodnostna postojanka, nanjo se opiramo, ob njej se navdušujemo, jo podpiramo, smo nanjo ponosni, se z njo istovetimo, predvsem pa nanjo računamo. Vse to in vse teze, ki sem jih sedaj našteval, skušamo pri svojem delu na športnem področju posredovati našim mladim rodovom, ki se danes, spričo globaliziranega sveta, skoraj izgubljajo in ne posvečajo veliko pozornosti na videz nepomembnim partikularizmom, kot so prav trenutki istovetenja z matično domovino, ki so res mogoče samo trenutki, a prepričan sem, da so to bistveni trenutki. No, ob vsem tem bi tudi mi sami želeli, da nismo za matično domovino Slovenijo zanimivi samo ob črni kroniki, ampak da bi slovenski človek, ki živi v Sloveniji prišel do spoznanja, da se Slovenija ne končna pri Sežani, v Novi Gorici ali v Kranjski Gori, ampak da je razpotegnjena tudi čez bivše, danes samo administrativne meje, kjer živimo Slovenci, ki smo neločljivi del slovenskega naroda, Slovenci, ki govorimo, pojemo, molimo, pišemo, recitiramo pa tudi tečemo, mečemo na koš in igramo tako kot Slovenci v matični Sloveniji. Tudi mi smo povsem upravičeno in enakopravno nosilci Prešernovega državljanstva.
In prav zato se izrecno obračam na vas, spoštovani predstavniki medijev. Prav vi ste v prvi vrsti poklicani, da o nas poročate, da se v našo stvarnost poglobite in da vzpostavite realen in reden stik med nami in življem v Sloveniji. Slovenci v Italiji imamo svojega ministra, gospoda Gorazda Žmavca, imamo svoj Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je opremljen z vrsto odličnih osebnosti, ki ima zelo visoko strokovno uravnano ekipo, ki nam pomaga, od tu tudi moja iskrena zahvala, da še vedno zmoremo obdržati svojo pokončnost in življenjskost. Veliko zaslombo imamo pri Olimpijskem komiteju Slovenije, ki na nas ni nikoli pozabil in ki nam – po svojih močeh – stoji ob strani. Tudi njemu iskrena zahvala! Vse to nam omogoča, da nismo na robu preživetja in da ne živimo v neke vrste folklornem rezervatu. A verjemite: želeli bi si še več pozornosti. Radi bi se dokopali do večje vidljivosti v medijih, da bi s tem imeli občutek, da je vse to, kar delamo, omembe vredno.
Ob bližnjih praznikih in ob izteku koledarskega leta želim vsem vam veliko sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov.
Našo delegacijo sestavljajo poleg mene, ki sem predsednik ZSŠDI, še Nadja Kralj, ki je predsednica našega nadzornega odbora, Evgen Ban, ki je naš operativni tajnik in četvorka naših uspešnih športnic in športnikov. Kdo so to? Besedo predajam Evgenu Banu.
Predstavniki slovenske športne odličnosti v Italiji
Giorgia Sinigoi in Sara Zuppin
Giorgia Sinigoi in Sara Zuppin sta dokaz, da lahko geslo ZSŠDI “Skupaj zmoremo” dobi svoje mesto tudi v resničnem življenju in športnem tekmovanju. Še ne 18 letni jadralki Jadralnega kluba Čupa iz Sesljana in Tržaškega pomorskega kluba Sirena iz Trsta, ki sta izraz slovenskih mornarskih in jadralskih tradicij na tržaški obali, sta združili moči v razredu 420. Konec oktobra letos sta na italijanskem državnem prvenstvu med mladinkami v kraju Talamone v Toskani, pripluli na najvišjo stopničko in tako osvojili državni naslov. Pred tem sta na evropskem open prvenstvu osvojili 28. mesto in uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo v Avstraliji konec tega leta. Zabeležili sta tudi več dobrih uvrstitev na državnih in mednarodnih regatah.
Metka Kuk
Že od nekdaj Slovenci v Italiji pišemo zgodovino svetovnega umetnostnega kotalkanja. To kar sta bila včeraj Samo Kokorovec in Tanja Romano (zvezdi svetovne kotalkarske scene) je lahko danes Metka Kuk, umetnostna kotalkarica, članica Športnega društva Polet z Opčin pri Trstu. Metka je članica italijanske kotalkarske reprezentance. V dresu “azzurrov” je med avgustom in septembrom letos nastopila na članskem svetovnem prvenstvu v disciplini in line, ki je potekalo v kraju Nankin na Kitajskem in osvojila bronasto kolajno. Za varovanko našega trenerja Mojmirja Kokorovca je to največji uspeh doslej.
Je tudi italijanska državna prvakinja v članski kategoriji v disciplini in line.
Vasilij Kante
Odbojkar. Ikona in kapetan ekipe Sloga Tabor Televita, ki tekmuje v državni B ligi, to je v tretjem italijanskem prvenstvu in predstavlja špico tržaško goriške odbojke. Trikratni prejemnik Zlatega leta, oziroma nagrade za najboljšega slovenskega odbojkarja v Italiji, ki jo podeljuje Primorski dnevnik v sodelovanju z našim združenjem. Po izvoru je korektor, a se je v zadnjih letih po sili razmer večkrat prelevil tudi v blokerja. Vsekakor je v obeh vlogah nenadomestljivi član ekipe, ki jo vodi slovenski trener Gregor Jerončič. Motivator in tudi vodja ekipe je trenutno poškodovan. Upamo, da bo lahko čimprej okreval in še naprej delil svojo izkušenost in športno zagrizenost s svojimi soigralci.