V sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovovdnje v Sovodnjah je potekal občni zbor AŠD Sovodnje, ki se ga je, kljub afriški vročini, udeležilo kar lepo število članov.
Svoje pozdrave so prinesli županja Alenka Florenin, pokrajinska odbornica Vesna Tomsič, Paola Uršič za ZSŠDI in Marko Černic za ŠZ Soča.
Po poročilih predsednika (ki ga objavljamo v celoti po slikah), tajnika in blagajnika, je koordinator madinskega sektorja, Luka Cijan, podal podoben pregled opravljenega dela in predstavil načrte za novo sezono.
Za nadzorni odbor je Marjan Tomsič podal razrešnico staremu odboru.
Člani so nato soglasno potrdili sedanji odbor, ki ga sestavljajo:
Batistič Ivan, Burgnich Lorenza, Butkovič Ljubica, Kuštrin Zdravko, Černic Marija, Černic Olga, Devetak Nada, Devetak Rudi, Ferfolja Branko, Ferfolja Mauro, Krašček Joško, Krašček Morena, Krašček Vera, Marson Gianni, Mauri Daniele, Pavletič Edi, Peteani Edvard, Peteani Vasja, Petejan Igor, Sambo Edi, Soban Aleksij, Tomsič Davorin, Ursič Robi in Zotti Katja. Nadzorni odbor: Tomsič Marjan, Tomsič Ladi in Fajt Marko.
Tudi funkcije so ostale nespremenjene.
Predsedniško poročilo – Zdravko Kuštrin
Cenjeni člani, spoštovani gostje,
z današnjo skupščino zaključujemo jubilejno sezono, ko smo, kot se da slovesno, obeležili 60. letnico ustanovitve in neprekinjenega delovanja našega društva. Zelo sem zadovoljen, da se ob tej priliki nismo omejili zgolj na priložnostno proslavo, temveč smo ponovno potrdili našo vlogo aktivnega dejavnika na področju ustvarjanja športne kulture. Ureditev društvenega muzeja nedvomno predstavlja obogatitev našega prostora in izpostavlja vlogo in poslanstvo društva ne samo v športnih aktivnostih, temveč tudi pri medsebojnem povezovanju in ohranjanju jezika z zavedno narodnostno vzgojo. Tudi knjiga in filmski zapis, ki smo ju pripravili ob tej priložnosti, predstavljata, po mojem mnenju, pomembno pričevanje o društvenem delovanju skozi čas. Uresničitev vsega tega je terjala ogromno dela, časa, potrpežljivosti in finančne podpore, za kar se moram res iskreno zahvaliti vsem tistim odbornikom, članom, prijateljem in ustanovam, ki so to omogočile.
Če preidemo sedaj na pregled delovanja v pretekli sezoni, moram reči, da je bila ta vsekakor zahtevna z vseh vidikov, a sem prepričan, da jo lahko vseeno ocenimo več kot pozitivno. Članska ekipa je, kljub razburkanim vodam v katerih je plula skozi celo sezono, dosegla zastavljeni cilj in obstala v prvi deželni amaterski ligi, ki je našemu društvu v tem momentu najbolj prikladna. Fantje so si s svojim dobrim obnašanjem na igrišču (izven njega verjetno malo manj) priborili disciplinski pokal v svoji skupini.
Za poseben podvig so poskrbeli naši “amatorji”, ki so suvereno osvojili prvenstvo A2 v katerem so nastopali in se po dodatnih finalnih tekmah uvrstili med najboljše štiri ekipe v naši deželi. Na ta način so domači nogometaši na najboljši način proslavili prvo desetletje svoje dejavnosti.
Na mladinskem področju smo nadaljevali z udejanjanjem razvojnega načrta, ki smo ga nastavili v projektu mladinske nogometne šole 2011-2015. Podrobno poročilo o opravljenem delu na tem področju bo kasneje podal Luka Cijan, koordinator vseh naših mladinskih dejavnosti in vodja projekta.
Letos smo torej zaključili prvo fazo omenjenega programa, v kateri smo v dobri meri dosegli večino ciljev, ki smo si jih postavili. Osnova naše piramide se postopno širi, njen vrh pa je še pretanek in ne dovolj visok. Pri mlajših selekcijah imamo namreč zadovoljiv porastek, kar pa ne zadošča, da bi uspeli samostojno in s primerno kvaliteto “pokriti” celoten mladinski sektor, vštevši mladince. Kljub vloženemu trudu, nam letos ni uspelo sestaviti samostojne ekipe naraščajnikov, zato smo se dogovorili z društvom iz Romansa za skupen nastop pod njihovim imenom. Ker se bodo podobni problemi postavljali tudi v naslednji sezoni, smo se s štandrežko Juventino sporazumeli za sodelovanje, tako, da bomo sestavili dve združeni ekipi in sicer ekipo naraščajnikov, ki bo branila barve Juventine in pa mladincev, ki bo nastopala pod okriljem našega društva. Ta dogovor naj bi predstavljal osnovo za nadgradnjo obstoječega projekta, ki ga bomo morali obnoviti in mu dodati nove vsebine. Meddruštveno sodelovanje naj bi omogočilo dodatno kakovostno rast mladinskega gibanja in nadejamo si, da bi v naslednjem triletju uspeli uvrstiti vsaj eno ekipo v deželno prvenstvo in tako pridobiti na vidljivosti in privlačnosti, kar naj bi tudi preprečilo prestop boljših igralcev v druge sredine. Ta pobuda predstavlja velik izziv ne samo s športnega vidika, temveč tudi glede narodne pripadnosti.
Pomenljiv je bil tudi nastop ekipe najmlajših na mednarodni ligi, oziroma čezmejnem prvenstvu, ki ga že več let prirejata slovenska in italijanska nogometna zveza, pod okriljem pokrajinskega olimpijskega komiteja za Goriško. Sodelovanje na tem tekmovanju je našim fantom omogočil, da so preverjali svoje sposobnosti z boljšimi tekmeci, pomembno pa je bilo tudi z vidika odkrivanja novih okolji. V zvezi s čezmejnim sodelovanjem moram omeniti še, da smo v domači telovadnici dvakrat gostili tekme manifestacije “Rad igram Nogomet” v priredbi Medobčinske Nogometne Zveze iz Nove Gorice. Žal tudi v tej sezoni nismo zabeležili omembe vrednih premikov pri sodelovanju s sosednjimi nogometnimi klubi iz Slovenije, ki nekako “stagnira” in je verjetno zdrsnilo pod tisti nivo, ki smo ga imeli ko je še obstajala državna meja. Verjetno tudi v bližnji bodočnosti ne bomo priča konkretnejšim pobudam, saj je pri društvih vsa pozornost osredotočena na lasten vrtiček in svoj pogled dvignemo samo ko smo v težavah in pri sosedu iščemo pomoč za njihovo reševanje. Nujno potrebno bo pridobiti širšo vizijo, a sem, glede tega, dokaj pesimist, saj celotna družba teži k nekemu zaprtju in samozadostnosti.
Letos smo nekoliko nazadovali pri naši “mednarodni” dejavnosti, saj nam niso zamenjave v vodstvu MNZ iz Nove Gorice omogočile, da bi ponovno gostili mladinsko reprezentanco Slovenije na “turnirju narodov” in smo tako v sklopu “Trofeje Nereo Rocco” gostili samo tekmo med italijasnko ekipo Hellas Verona in ekipo Deportivo Calì iz Mehike. Tudi tradicionalnega s rečanja med slovenskimi in italijanskimi nogometnimi sodniki ni bilo, ker se je “Memorjal Jakončič” zaključil. Upajmo, da bomo v bodočnosti ponovno našli nove priložnosti za podobna srečanja.
Omeniti moramo tudi obisk, ki ga je v aprilu opravil pri nas novoizvoljeni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, g. Bogdan Gabrovec, ki si je v spremstvu predsednika Z.S.Š.D.I.-ja Ivana Peterlina in domače županje Alenke Florenin ogledal naš športni objekt in se seznanil z našo dejavnostjo.
V lanski sezoni smo se še naprej zavzemali za sodelovanje s šolskimi strukturami in nadaljevali z izvajanjem programa motoričnega opismenjevanja na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem. Ob upoštevanju naših kadrovskih in organizaciskih sposobnosti smo obseg našega posega nekoliko zmanjšali, tudi ker lanska sperimentacija v otroških vrtcih ni obrodila zaželjenih sadov. Ponovno smo na domačem igrišču priredili športni dan za goriško večstopenjsko šolo, na katerem je sodelovalo preko 300 dijakov.
V zvezi s tem, bi vam rad prebral dopis, ki ga je ravnateljica goriške večstopenjske šole, gospa Elisabetta Kovic, pod naslovom “uspešno sodelovanje z A.Š.D. Sovodnje”, potom primorskega Dnevnika posredovala javnosti:
“Ob izteku šolskega leta se želim zahvaliti vsem posameznikom, združenjem, društvom, zasebnim in javnim ustanovam, ki so na različne načine pomagali naši slovenski šoli. Ne morem tu poimensko naštevati vseh, saj smo v vseh sredinah naleteli na razumevanje in vedno našli odprta vrata. Vsi vemo, da je finančnih sredstev vedno manj, zavedati pa se moramo, da je vsak prispevek naši šoli tudi neposredna naložba v našo širšo skupnost.
Ravno zato čutim dolžnost, da zaradi vsesplošne zahtevnosti izpostavim projekt gibalnega opismenjevanja, ki ga je našim osnovnim šolam skozi celo šolsko leto popolnoma brezplačno nudilo AŠD Sovodnje. Visoko kvalificirani vaditelji so med urami gibalne vzgoje s svojim znanjem, primerno izbranimi vsebinami in metodami bogatili učinkovitost pouka. Kljub temu, da omenjeno društvo goji kot osnovno športno zvrst nogomet, dejavnost na šolah ni temeljila na tekmovalnosti, temveč na osvajanju splošnih motoričnih znanj in spretnosti z žogo, ob tem pa ni zanemarila navajanja k oblikovanju stališč, navad in ravnanja ter prijetnega doživljanja športa. Ta naj bo vrednota, ki otrokom pomaga pri osebnostnem razvoju in jih spremlja skozi vse življenje.
Društvo s svojimi člani je meseca maja tudi organiziralo zaključno športno prireditev s poudarkom na medsebojnem spoštovanju. Ni odveč, da poudarim, da so bili otroci nad prireditvijo navdušeni. Tudi učno osebje pozdravlja in si še nadalje želi takega sodelovanja, ki ga nedvomno tudi strokovno izpopolnjuje. Podčrtati moram še, da šola sama tega ne bi zmogla tako s finančnega kot tudi s strokovnega vidika.
Zavedam se, da tako široko zastavljeni projekt zahteva ogromno dela in truda. Zato se predsedniku, odbornikom, vaditeljem in vsakemu posameznemu članu društva še posebej iz srca zahvaljujem”.
Navedeno potrjuje kakovost našega dela, predvsem našega trenerja in koordinatorja Luke Cijana, ki se mu iskreno zahvaljujem za doprinos pri rasti naše mladinske dejavnosti. Preskromna finančna zmogljivost društva in pa popolna odsotnost katerekoli podpore s strani ustanov, nas sili v dodatno krčenje te aktivnosti v naslednjem športnem letu.
Poleg omenjenih tekmovalnih aktivnosti in vzgojnega projekta, ki predstavljajo osrednjo dejavnost našega društva, smo tudi v lanski sezoni namenili precejšnjo pozornost rekreacijski dejavnosti. Med letom se je v občinski telovadnici redno odvijala rekreacijska telovadba za odrasle, ojačali pa smo tudi delovanje ekipe super veteranov, ki je nastopala in tudi priredila priložnostne turnirje za to starostno kategorijo. Priredili smo tradicionalni turnir prijateljstva v malem nogometu za moške in ženske ekipe in pa, v sodelovanju s Š.Z. Soča, tudi odbojkarski turnir na travi. S temi pobudami smo skušali privabiti na športno igrišče mlade in manj mlade gledalce in spodbujati druženje in socializacijo med ljudmi, ki živijo na tem teritoriju.
Če ozremo naš pogled nazaj, moramo biti z opravljenim delom zadovoljni, saj, kot izkazujejo številke, ki so navedene v “Raziskavi o slovesnkem športu v Italiji po letu 2000”, ki jo je Z.S.Š.d.i. opravilo v lanskem letu, smo v tem petnajstletnem obdobju zabeležili precejšnjo rast. V letu 2001 smo imeli 59 športnikov registriranih v tekmovalnih dejavnostih, kar je predstavljalo 10,5% delež vseh nogometašev pri slovenskih klubih v Italiji. Leta 2014 je to število naraslo na 161, ali 22,3% celotne zamejske nogometne populacije. Če pa pogledamo celoten društveni “organik”, ki med člani, odborniki, atleti, rekreativci, mladinci in otroki šteje 336 oseb, oziroma 3,3% organika vseh slovenskih športnih društev v zamejstvu in nas po številčnosti uvršča na sedmo mesto med 55 društvi in na prvo med nogometnimi klubi. To nas mora seveda navdajati z zadovoljstvom a nas mora tudi siliti v nove izzive, ki težijo k dodatnemu izboljšanju našega delovanja.
V novi sezoni ostajajo še vedno aktualni cilji, ki sem jih izpostavil na lanski skupščini in sicer:
1. kadrovska zamenjava: glede tega se je nekaj le začelo premikati in skupina mlajših odbornikov je začela prevzemati nase večje odgovornosti. Imamo novega športnega vodjo, Danieleja Mauri, ki vodi sestavljanje novega organika članske ekipe.
Osnovali sta se tudi dve delovni skupini, ki bosta skrbeli, ena za izboljšanje upravnih dejavnosti društva, druga pa za uvedbo marketinškega pristopa, za boljše trženje društvenega imidža in posledično povečanje prihodkov iz reklamne dejavnosti. Prepričan sem, da bo to pripomoglo pri pridobivanju nove energije in mladostnega zagona in pri uveljavitvi nove vizije in smernic razvoja društvene dejavnosti v naslednjem desetletju.
2. Finančna uravnovešenost delovanja še vedno prestavlja zelo hud in nerešen problem, saj postaja finančno kritje društvenih dejavnosti vsako leto bolj pereče. Letošnji finanči obračun ponovno prikazuje pozitvni predznak, vendar samo zaradi velike odgovornosti svojih odbornikov, ki niso samo žrtvovali svojega časa, temveč so tudi društvo gmotno podprli, da je lahko redno izpolnjevalo svoje obveznosti. Seveda je to lahko samo začasni ukrep, saj moramo že tekom letošnje sezone najti primerno finančno ravnovesje tudi če bo to lahko pomenilo delno krčenje dejavnosti ali doseganje slabših športnih uspehov.
3. Vztrajati moramo seveda pri razvoju mladinskega sektorja, saj ta predstavlja življensko linfo za društveno bodočnost. Potrebno bo sestaviti nov triletni načrt in ga primerno usmeriti ob upoštevanju vseh pozitivnih in negativnih izkušenj, ki smo jih nabrali v preteklem štiriletju.
Srčno upam, da bomo znali navedene izzive primerno sprejeti in uspešno rešiti, a se zavedam, da bomo to lahko dosegli samo z velikim trudom, požrtvovalnostjo, složnostjo in sodelovanjem vseh, zato da bomo okoli našega društva ustvarili novo in prepričano navdušenje.
Cenjeni člani, ob zaključku svojega posega, bi se rad zahvalil najprej društvenim odbornikom in sodelavcem za trud in odgovornost, ki so jo izkazali pri izvajanju sprejetih obveznosti. Zahvala naj gre seveda županji Alenki Florenin in občinski upravi, ki pozorno sledi našemu delu, nas spodbuja in vsestransko podpira; Združenju Slovenskih Športnih Društev v Italiji za stalno sodelovanje in pomoč; društvom Skala in Vipava za nudenje športnih objektov ter Soči za usklajevanje pri uporabi telovadnice in športnih rekvizitov, domači Zadružni banki in ostalim sponzorjem in donatorjem, ki so nam tudi letos zaupali in nas finančno podprli, da smo lahko sezono redno izpeljali.
Hvala lepa vsem in… Sovodnje gre naprej!