Bregov košarkarski trener Miroslav Jurić se je odzval na pismo-razmišljanje Andreja Vremca. Jurićev odgovor z veseljem obljavljamo in se mu zahvaljujemo.
Miroslav Jurić: razmišljanje trenerja …
Že nekaj časa želim nekaj napisati o mojem, zdaj že 4-letnem delovanju v zamejski košarki. Čitam zapis Andreja Vremca in se strinjam da je zdaj pravi trenutek za to..ni treningov, ni tekem in res imamo več kot dovolj časa za premišljanje kaj je, kaj bi lahko bilo, a žal ni..
Čitam v njegovem zapisu da v zamejstvu obstaja več kot 50 športnih društev, 11 članskih ekip v nogometu, 7 v košarki.. In da ne naštevam več.. tako na prvo, se strinjam da je to mogoče preveč. Ampak..
To ni glavni problem!!
Čitam naprej da je v ekipah velika večina igralcev, ki nimajo blage veze z slovensko kulturo, jezikom in zgodovino. In še, da kaj delajo vsi ti neslovenci v našem športu.
In tukaj se moram ustaviti in povedati da tega res ne prenesem več!
V zadnje 4 sezone sem treniral ekipe Bregove šole košarke, ekipe U-18 in U-20 in tudi člansko ekipo. Ekipe so več, ali manj, vedno bile mešane. Na treningih in tekmah smo uporabljali 4 jezika: slovenski, hrvaški, italijanski in angleški. Problema z komunikacijo nikoli nismo imeli. Ko sem jezen, moji igralci to vedo, tudi če ne povem nobene besede..
Ampak, to ni glavni problem!
4 leta nazaj, na začetku mojega delovanja v zamejstvu, sem dobil vabilo na sestanek trenerjev kateri sodelujemo v projektu Jadran. Več kot eno uro sam poslušal o Jadranovi šoli košarke, slovenstvu, uporabi slovenskega jezika..
Ko sem se končno opogumil in vprašal kaj točno uči Jadranova šola košarke, vse tiho je bilo.. Veš Andrej, želel sem se prilagoditi vašem načinu dela. Zanimalo me je kakšen način obrambe zagovarja Jadran v svoji šoli. Kako Jadran razvija protinapad, z žogo po sredini, ali ob strani? Kdaj Jadran začne vporabljati blokade? Kakšen način napada bi želeli da razvijamo v šoli košarke? Zanimalo me je če lahko dobim napisani program dela Jadranove šole, da se lahko pripravim in prilagodim.
Nisem dobil odgovore. Nisem dobil program.
Niti vabilo na naslednji sestanek ne..
E to je glavni problem!
Ne delate dobro! Še ono malo, potencialno, kvalitetnih igralcev katere imamo ne razvijete. Ker ne delate sistematično, ker ni sodelovanja med trenerji, ker vsak dela nekaj za se.. In to ni to.. Tako to ne bo moglo iti naprej!
Da ti povem direktno, primer iz prakse. Dva mlada perspektivna igralca katera sem treniral v Bregu ste povlekli v Jadran. Ne eden, ne drugi nisu bili pripravljeni za to! Jaz sem jim bil trener, dobro sem vedel kaj jim še vse manjka, ma nikoli me ni nobeden iz Jadrana vprašal kaj si mislim. Niste jim naredili nič dobrega!
In na njihovo mesto sem dobil dva nova igralca. Spet sam poslušal kako so pri Bregu samo Italijani. Pa da povem kako to izgleda pri nas. Kapetan moje ekipe, Italijan, pred tekmo z Borom, vpraša če lahko nekaj pove. Seveda mu dam besedo, in začne kako je tekma z Borom zelo pomembna, ker gre za slovenski derbi in da se moramo potruditi in dati vse od sebe ker je to pomembno za društvo in celotno skupnost! In meni, kateri o teh stvareh ne razmišljam dosti, srce polno! In vem da imam prave fante!
In potem da roke in na polomljeni slovenščini reče:’Tri, stiri..Breg!!’
Naslednji dan, pade z motorjem, nič mi ne pove do konca tekme.. Igra slabo..mi vseeno zmagamo.. po tekmi v garderobi mi pokaže nogo.. Cela podrsana, zatečena, krvava..
In potem pridem ven iz telovadnice in poslušam kako sem v enem momentu imel pet Italijanov na igrišču.. Za me so to moji igralci, ne briga me kaj so!!
In za zaključek..sprašuješ se kakšen model danes imajo naši mladi?
Mislim da je to model v katerem ni važno kaj si..važno je kam čutiš da pripadaš!
S spoštovanjem,
Miroslav Jurić
p.s.: Pišem kot Hrvat v slovenščini in se opravičujem za mojo neidealno slovnico.
