SESLJAN – JK Čupa je priredila na svojem sedežu prisrčen sprejem za svoja jadralca Jaša Farnetija in Simona Sivitza Košuto, ki sta pred dnevi osvojila bronasto kolajno na evropskem prvenstvu v Palma di Mallorci v Španiji. Sprejema so se udeležili številni gostje iz športnega in političnega sveta pa tudi prijatelji obeh jadralcev.
V svojem uvodnem pozdravu je predsednik JK Čupa Roberto Antoni poudaril, da je bron, ki sta ga osvojila Jaš in Simon, v ponos ne samo društvu, temveč vsej naši skupnosti v Italiji. Fanta sta značajno odreagirala na bridko razočaranje, s tem da se nista uvrstila na olimpijske igre v Riu, in kronala svoje trdo delo z bronastim odličjem na evropskem prvenstvu. Te besede so podkrepili še drugi gostje, ki so stopili za mikrofon: odbornik občine Devin-Nabrežina Andrej Cunja, deželnega svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar, odbornik zgoniške občine in tudi sam član Čupe Mirko Sardoč, deželni predsednik SSO Walter Bandelj, predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin (njegov pozdrav objavljamo v celoti) in predstavnica FIV Marina Simoni.
Nakar sta spregovorila oba Čupina šampiona in razkrila, kako sta podoživljala evropsko “avanturo” in sta se posebej zahvalila trenerju in spremljevalcu na EP Luki Strahovniku.
Ob koncu prijetnega večera so se slavljenca in vsi prisotni zadržali ob žlathni kapljici in zakuski ter seveda nazdravili Jašu in Simonu za nadaljnje uspehe.
Pozdravni nagovor predsednika ZSŠDI, Ivana Peterlina
Spoštovani predsednik Jadralnega kluba Čupa, dragi odborniki, gostje in vsi, ki ste danes prišli na sedež tega našega pomorskega kluba, da s svojo prisotnostjo in besedo izrazite svoje čestitke fantoma, ki sta svoje ime in priimek zapisala v zlate anale slovenskega športa v Italiji.
Draga Jaš in Simon!
Na to današnje srečanje prihajam prežet z občutki občudovanja nad velikim vzponom, ki sta ga zmogla opraviti! Evropska bronasta kolajna, ki sta si jo nadela okrog vratu v Španiji, je po mojem, nekaj tako velikega, nekaj tako lepega in edinstvenega, da se to z besedami ne da izraziti v pravi meri. Nekaj velikega in edinstvenega je zaradi tega, ker sta po odličju segla prav takrat in v trenutkih, ko vaju je – roko na srce – skorajda vsa naša javnost odpisala, ker se je naskok na Rio izmuznil. Nastop na olimpijskih igrah je ostal zarisan le v sanjah, pa čeprav sta bila že v tesnem stiku in objemu z njim. A je ostal jasno začrtan samo v vaših hotenjih, programih, upih, načrtih in izpuhtel je v trenutku kot cigaretni dim.
Koga ne bi vse to spravilo na kolena? Ljudje obupano klecnejo pod mnogo manjšimi spodrsljaji, v stiski iščejo izgovore in se zaklinjajo, da je zdaj vsega konec. Z vajine strani nismo slišali nobenih besed, ki bi lahko bile obarvane s podobnimi opravičili. Prav zato vaju resnično občudujem! Vajin preporod, ko sta iz poraza z neverjetno obnovljenimi psihičnimi energijami znala vstati, premagati notranjo žalost in seči po evropski lovoriki, to je nekaj, kar lahko vedno izpostavljamo kot zgled značajnosti, pokončne drže, velike samozavesti, trdne vere v to, kar delamo in kar zaneseno gradimo dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom.
Iskrene čestitke, fanta! Prinašam vama iskrene čestitke vsega našega športnega sveta! Postala sta naš ponos, nekaj, s čimer se lahko vsi mi danes tudi bahamo. Ni danes priložnost, pa tudi mesto ne, da bi izrekel tudi kako pikro na račun naše organizirane javnosti. A nekaj se moram tudi javno vprašati: bi se naša družba obnašala tako mlahavo, tudi če bi namesto naskakovanja prestižnega športnega rezultata imela opravka s talentom evropskega kova v igranju violine, klavirja, na področju slikarstva, igralske umetnosti ali baleta? Retorično vprašanje, kajne?
Zato pa hvala vama za lekcijo človeške skromnosti, za lekcijo, ki je obarvana z garanjem, s trnjevo potjo, tudi žalostjo, a končno tudi z neizmernim veseljem. Kot predsednik ZSŠDI sem ponosen, da sta med ambasadorji slovenskega športa v Italiji in prav vesel sem, da smo pri ZSŠDI v vaju vedno verjeli in da smo prav v vaju vedno zaznavali klenost, pozitivno energijo, veliko srce, ki jih moramo izpostavljati kot zgled.
Prinesel sem vama skromno darilo.
Utrujena in izčrpana, morata najti kotiček za sebe in morata si privoščiti trenutek odmora.
Pa smo pri ZSŠDI pomislili na trenutek regeneracije, ko se je treba predvsem notranje obnoviti in se napolniti z novimi naboji energije. Zato vama prinašam in izročam kot skromno nagrado za vajin uspeh bon za kratek počitniški vikend v ptujskih termah.
Še enkrat iskrene čestitke!
foto Lako
Foto
