SOVODNJE – V ponedeljek, 10. julija 2017, so pri športnem društvu Sovodnje izpeljali 63. redni občni zbor. Skupščino je vodila Katerina Citer, ki so ji prisotni soglasno poverili nalogo, da predseduje občnemu zboru.
Delovanje društva v pretekli sezoni je opisal predsednik Ladi Tomsič, ki se je dotaknil vseh problematik društvenih aktivnosti in predstavil tudi programe za novo sezono, v kateri bo imelo mladinsko delovanje še vedno zelo pomembno vlogo.
Tajniško poročilo je podala društvena tajnica Nada Devetak, blagajniško poročilo pa Vasja Peteani, ki je predstavil letni obračun za sezono 2016/2017 in pa proračun za sezono 2017/2018. Podčrtal je izredno težavno pridobivanje sponzorstev in prispevkov, ki se iz leta v leto krčijo, kar otežkoča društveno delovanje. Posledično so v novi proračun vnesli odločno krčenje stroškov.
Skupščino sta pozdravila podpredsednik ZSŠDI Livio Rožič in sovodenjska županja Alenka Florenin. Pisni pozdrav je posredoval predsednik Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, Robert Devetta.
Po krajši razpravi, je Paola Uršič, v imenu nadzornega odbora, podala povoljno mnenje za odobritev obračuna in izrekla razrešnico staremu odboru. Člani so nato soglasno odobrili tako obračun kot proračun in potrdili letno članarino v višini 10,00 €.
S tajnim glasovanjem pa so izvolili novi odbor, v katerem bo sodelovalo tudi nekaj novih obrazov.
Novi odbor
Ivan Batistič, Lorenza Burgnich, Ljubica Butkovič, Zdravko Custrin, Peter Custrin, Marija Černic, Olga Černic, Nada Devetak, Rudi Devetak, Marko Fajt, Alex Francescotto, Denis Galliussi, Morena Krašček, Joško Krašček, Vera Krašček, Gianni Marson, Edvard Peteani, Vasja Peteani, Rajko Petejan, Edi Sambo, Ladi Tomsič in Marko Zotti. Delovanju pa bodo nadzorovali: Marjan Tomsič, Paola Uršič in Robert Uršič.
Predsedniško poročilo – Ladi Tomsič
Cenjeni člani, spoštovani gostje.
Veselje in strah: ko so mi pred letom dni ponudili, da bi postal predsednik našega športnega društva, so se v meni prepletali mešani občutki zaradi velike odgovornosti, ki bi ji šel naproti.
Po eni strani družinske in službene obveznosti, zaradi katerih sem veliko časa odsoten z doma, po drugi strani pa odgovornost do mojega matičnega športnega društva, ki je pravkar obeleželilo 60. letnico delovanja.
Sprejel sem to nelahko nalogo, zavedajoč se, da se bom moral spopadati s težavami, z birokratskimi in ekonomskimi problemi, ki jih sicer veliko društev doživlja. Vedel pa sem, da bom imel ob strani osebe, ki se požrtvovalno posvečajo društvu in skrbijo zato, da vse poteka v najboljšem redu. Zahvaljujem se zato vsem, ki so mi bili ob strani v tem letu, še zlasti obema podpredsednikoma (Ljubici in Zdravkotu), ki sta bila vedno na razpolago.
Delovanje našega društva poteka praktično čez celo leto: samo s požrtvovalnim delom vseh, ki sodelujejo pri našem klubu, lahko rečemo, da je naše društvo zdravo in lahko razpolaga z ekipami, ki gredo od malih cicibanov do samih cicibanov, od začetnikov do najmlajših, od naraščajnikov (letos skupaj z društvom Juventina v Štandrežu) do mladincev (letos skupaj z društvom Juventina pri nas), od članske ekipe do veteranov. Poleg vseh teh deluje pod okriljem našega društva tudi skupina telovadcev, ki vadi splošno telovadbo v občinski telovadnici.
Kot veste, sem bil tudi jaz nogometaš: moja kariera se je začela in končala v Sovodnjah. Od mladih nog sem sanjal, da bi igral s člansko ekipo in sem te sanje tudi uresničil. Ne glede na to, v kateri kategoriji je igrala članska ekipa, kar je bilo zame najbolj pomembno, je bilo dejstvo, da smo igrali, da smo dali vse od sebe zato, da smo branili barve naše majice, in bili uspešni, četudi smo igrali v nižjih kategorijah.
V letih, ko sem igral, se je ustvarila lepa ekipa igralcev in prijateljev, ki so napisali zgodovino našega društva: prešli smo od tretje kategorije do promocijske lige.
Kot igralec sem doživel tako napredovanja kot nazadovanja. In letos, na žalost, kot predsednik tudi nazadovanja. Zato si prevzemam odgovornost do članov in navijačev za negativno sezono članske ekipe.
Dejstev, ki so nas pripeljala do nazadovanja, je več. To, kar moramo narediti vsi skupaj, je trezna analiza preteklega leta zato, da se napake, če že so bile storjene, ne ponovijo več. Priznam: nazadovanje pušča za sabo grenak okus, a je potrebno, da kljub vsemu gledamo naprej. Šport je pač tak: pozitivni in negativni ciklusi se stalno prepletajo.
Tako kot v življenju tudi v športu je potrebno boriti se zato, da dosežemo cilje, odreagirati moramo na negativne trenutke, držati se načel, spoštovati sogovornike, imeti jasne načrte, predvsem pa verjeti do konca vase in v ekipo. Najlažje je vreči puško v koruzo. Dovolj, sem naveličan, pustim vse. To je najlažja rešitev. Ni pa vedno najboljša.
Od trenutka, ko prvič stopijo na igrišče, naše otroke učimo pomena besedne zveze FAIR PLAY. Te besede niso gole črke, povezane v celoto. Imajo globlji pomen, ki ga ne smemo nikoli pozabiti in nikoli nehati gojiti.
Če sem prav čisto iskren, prve mesece v predsedniški vlogi sem se počutil kot mornar na ladji sredi razburkanega oceana: moral sem se zbrati in razumeti, v katero smer naj obrnem krmilo. Vse to se je dogajalo v vrtincu negativnih dogodkov, ki so spremljali člansko ekipo in ki so še dodatno otežkočili stanje. Po sreči naše društvo ni samo članska ekipa. Mladinski sektor nam je dal veliko zadoščenj in nam vliv nove pozitivne energije. Danes se še vedno počutim mornar na ladji sredi toda mirnejšega oceana in s kompasom v roki. Plovba je še dolga, a prepričam sem da krmarimo v pravo smer.
Če se osredotočim na programske točke mojega mandata, poglejmo, kaj smo naredili in kaj lahko še naredimo. Pri tem ne bom našteval vseh majhnih, a ne manj pomembnih del, ki so jih opravili vsi, ki so sodelovali pri organizaciji našega športnega delovanja, zato da je športni objekt urejen, čist, skrbno držan.
Omejil se bom na nekaj ciljev, ki smo si jih zadali v začetku lanskega leta. Po točkah.
- Vodstvo. Najbolj pri srcu mi je bilo to, da bi bilo delo v vodstvenih organih našega društva porazdeljeno na čim boljši način. Ni šlo prav vse tako, kot sem si zamislil. Zato bom na tem delal več in konkretneje v prihodnje, če bom ponovno potrjen na predsedniško mesto. Želim si, da prihodnje leto stopijo v društveni odbor mladi obrazi, tako kot bomo kasneje videli na kandidatni listi, ki jo predlagamo. Lansko leto se je začel proces reorganizacije vodstva. Zamenjali smo predsednika, blagajnika in tajnika. Spremembe niso vedno enostavne, so pa potrebne, saj se pogoji, v katerih delujemo, stalno spreminjajo. In društvo mora biti kos spremembam. Potrebno je vključiti v odbor mlade sile, po drugi strani pa potrebujemo veterane, da mlade vodijo in jih vzgajajo. Zato sem prepričan, da društvo lahko dobro deluje le, če se različne generacije ujemajo in delajo skupaj v sozvočju.
- Sodelovanje s šolami. Letos smo povečali število ur, ki so jih naši predstavniki izvedli v šoli. Ta investicija se je dobro obrestovala, saj smo ob zaključku šolskega leta v sodelovanju z Večstopenjsko šolo s slovenskim učnim jezikom iz Gorice izpeljali športni dogodek na našem igrišču, pri katerem je sodelovalo 324 otrok. Pravi rekord. Številke so zgovorne: več kot 100 otrok je sodelovalo na športnem popoldnevu in 41 jih je bilo na junijskem kampu, 10 več kot lansko leto in od teh 20 novih obrazov. To so naši uspehi, ki bodo prav gotovo prispevali k razvoju ostalih ekip našega društva. Za to posebna zahvala trenerju Luki Cijan.
- Iskanje sponsorjev je nelahka naloga. Našli smo nekaj novih manjših sponsorjev, žal pa ne takih, ki bi lahko z višjim prispevkom pripomogli h kritju stroškov našega delovanja. Prepričan sem, da lahko naredimo več, pri tem pa računam na pomoč vseh, saj več manjših sponsorjev skupaj pripelje do konkretnih številk.
- Socialna omrežja in spletna stran. Odprli smo profil na faceboku, nismo pa še uspeli dokončno urediti spletne strani.
- Dvojezični poletni kamp: avgusta se je odvijal tradicionalni športni kamp, ki pa je potekal v dveh jezikih. Otroci so govorili v dveh jezikih, slovenščini in angleščini, tako da so poleg športnih veščin vadili tudi jezikovne.
- Petkovi tematski večeri. Ta cilj je le delno uspel. Boljše se moramo organizirati zato, da najdemo način druženja med igralci, navijači in člani, da se zberemo skupaj na našem sedežu in se družimo.
- Članska ekipa. Člansko ekipo naj sestavljajo vsaj za 80% igralci, ki so prišli iz naših mladinskih ekip. To je daljno ročni projekt, ki zahteva veliko dela na mladinskem področju. Nekateri mladi igralci so lansko leto pristopili k članski ekipi in na tej poti moramo nadaljevati. Pravzaprav so letos večkrat v letu ekipo, ki je stopila na igrišče ob prvem žvižgu, sestavljali v celoti slovensko govoreči igralci, vključno s trenerjem. To je po našem mnenju velik dosežek, na katerega smo lahko zelo ponosni. Žal, tak dosežek ne najde v medijih in v ZSŠDI-ju pravega odmeva, pa čeprav se na samem občnem zboru ZSŠDI-ja in raznih zasedanjih krovnih organizacij poudarja pomen uporabe slovenskega jezika in posledično pripadnost slovenski narodni skupnosti tudi v športu. Moj osebni občutek je, da vselej vedno prevladuje športni dosežek. Prepričan pa sem, da bi morali društva, ki delujejo v manjšinskem kontekstu, nagraditi in jih primerno ovrednotiti tudi za take dosežke.
- Ekipe v vseh kategorijah. To je zopet daljno ročni projekt, ki sicer ni enostaven, saj je odvisen od števila otrok, ki se približajo nogometu.
- Elitna nogometna šola. To so nekako moje sanje. Verjemimo vanje.
Glede na številčnost otrok, ki sem jo prej omenjal, in glede na visoke stroške, ki jih imajo naša društva, mislim, da je potrebno, če že ne obvezno, iskati sodelovanje z ekipami, ki delujejo v naši bližini. Z naše strani je logično sodelovanje z Juventino in Mladostjo, ne smemo pa pozabiti, da se nam najbližje nogometno društvo nahaja v Mirnu. Potrebno bi bilo preučiti možnost, da se sodelovanje še zlasti na mladinskem sektorju razširi čez mejo.
V zadnjih dveh letih smo sodelovali z Juventino. Na mladinskem sektorju so pri nas igrali mladinci, pri Juventini pa naraščajniki. Z Mladostjo, žal, nismo uspeli vzpostavili plodnega sodelovanja. Na temu delamo in se s predstavniki Mladosti že pogovarjamo za prihodnjo sezono.
Večkrat smo si tudi postavili vprašanje, ali je primerno združiti društva ali ustvariti novo. Ne vem, katera je najboljša rešitev, prepričan pa sem, da se lahko z združenimi močmi na mladinskem sektorju izpeljejo zanimivi programi. In če bo potrebno, v bodoče se bomo odločali lahko tudi o združitvi zato, da lahko ohranimo delovanje.
Še nekaj besed glede ekonomskega stanja. Večkrat smo naše finančno stanje opisali kot katastrofalno. Žal se fiksni stroški iz leta v leto večajo, prihodki pa se nižajo. V letošnjem letu smo zabeležili znižanje prihodkov s strani sponsorjev in prispevkov za 9.000 evrov. Razliko smo krili z dodatnimi prispevki nekaterih naših članov in odbornikov. Zaradi tega je tudi budget, ki smo ga pripravili za prihodnjo sezono, znatno nižji. O detajlih vam bomo poročali kasneje v ekonomskem poročilu. Če želimo ohraniti številke na mladinskem sektorju, moramo tudi zagotoviti določeno kakovost tako v strokovnem vodstvu, trenerji, kot v organizaciji dela, to je prevoz s kombiji, oblačila, športni objekt. Tudi članska ekipa ima svoje stroške in prav zato, da dosežemo dvojni cilj, uspeh v športu in ekonomsko ravnovesje, moramo ciljati k temu, da se v člane vključi čim več mladih iz naših mladinskih ekip.
Četudi nižanje sponsorizacij beležimo že kako leto, smo uspeli zadostiti vsem finančnim obveznostim in smo lahko ponosni, da je naše društvo s tega zornega kota zdravo. Zato ne morem brez zahval vsem, ki so v vseh teh letih s profesionalnim pristopom, odgovornostjo, poštenostjo skrbeli, da so naši računi urejeni. Če že lahko sanjamo z odprtimi očmi, ko si postavljamo visoke cilje, moramo biti po drugi strani realisti in izpeljati to, kar nam naše realno stanje dovoli, da izpeljemo.
Na koncu še zahvale in čestitke naši podpredsednici Ljubici Butkovič , ki je prejela priznanje občine Sovodnje ob Soči za požtrvovalno delo, ki ga opravlja za naše društvo in skupnost nasploh.
Čestitam tudi našemu igralcu Simonu Čavdeku za priznanje Zlati let, ki ga je prejel kot najboljši igralec v mladinskem sektorju.
Hvala vsem članom vodstva, ki ohranjajo naše društvo pri življenju in ga razvijajo. Hvala občinski upravi, ki nas stalno podpira in spremlja naše delovanje. Hvala Združenju slovenskih športnih društev za administrativno podporo, društvu Skala, ki nam omogoča uporabo igrišča, društvu Soča za telovadnico in športno opremo, zadružni banki Doberdob in Sovodnje, ki nam je dala na razpolago tudi dvorano za naš občni zbor, ter hvala vsem sponzorjem in donatorjem za njihovo finančno podporo.
Predvsem pa hvala vsem vam, ki nas spremljate, podpirate, bodrite in kritizirate. Vi ste pravo srce in duša našega društva. Ostanite nam še naprej zvesti!
Hvala za pozornost.