Vzpon na Gradiško Turo
Sobota 17. maja 2025 je ponudila planincem AŠD Mladine novo priložnost. Vzpon na Gradiško Turo (761m) iz vasi Gradišče pri Vipavi so opravili po dveh zavarovanih poteh (feratah) in sicer najprej preko Furlanove poti, nato pa še preko Otmarjeve poti.
V jutranjih urah so se planinci odpravili na pot. Vreme ni bilo najbolj naklonjeno saj je visoka oblačnost preprečila sončnim žarkom da bi malce ogreli hladno ozračje. Najprej so se iz Gradišča povzpeli do prve Furlanove poti. Takoj so se znašli pod skalami, si nadeli čelado in varovalni pas ter se korajžno podali v steno. Pot ni bila pretirano zahtevna, oznaka B/C težavnostne lestvice pa je bila ravno prava za ogrevanje. Vzpon je stekel brez težav, seveda ni manjkalo opazovanja v dolino in nižje v steno pod nogami. Uživali so v vzponu in že dosegli vrh prve od dveh poti. Po stezi so se spustili do druge Otmarjeve poti. Po opisu je bila ta pot malce bolj zahtevna (C stopnja), največja težava pa je bila ravno v vztopu v steno. Po klinastih stopnicah so se planinci zašli na previsnem prečkanju, ki pa je steklo tudi brez večjih težav. Koncentracija je ostala na višku, tako so preplezali celo pot in se takoj po iztopu iz varovanega dela znašli na vrhu Gradiške Ture. Tudi osvojeni vrh je bilo pravo zadoščenje, kot vedno pa je najbolj pomembna pot do vrha, tokrat malce bolj zahtevna zavarovana pot. Sestop je bil po stezi in kmalu so se veselili podviga in nazdravili na bližnji turistični kmetiji.
Pohod na Golico
Na seznam gora, ki so vredni vzpona v vseh letnih časih, je nedvomno Golica tista najbolj dostopna za vse planince. Veliko jih obišče ravno v spomladanskem času, da lahko uživajo v pogledu na belo morje narcis, ki preplavi travnato pobočje od koče do vrha gore.
Tako so se tudi planinci AŠD Mladina, tokrat so bile planinke v večini, odločili za ogled. V nedeljo 25. maja so se podali do Planine pod Golico od koder se je pričel vzpon. Sonce in nekaj spremenljive oblačnosti je spremljalo veselo druščino na poti skozi gozd. Steza, občasno kar precej blatna, se je najprej rahlo, nato pa bolj strmo povzpenjala vse do roba gozda in pričetka travnatih pobočij »gole« Golice. In že so se pokazale prve narcise. Po zadnjem delu poti so planinci dosegli kočo pod Golico. Sam pogled na južno pobočje Golice je poplačal opravljen trud. Po krajšem postanku v koči so se napotili na vrh in od tam uživali v razgledu na zasnežene vrhove Julijsih Alp s Triglavom in Škrlatico v prvi vrsti, na bližnji Stol in na avstrijsko Koroško. Obvezno slikanje in še krajše okrepčilo in sledil je še spust po stezi, pa čeprav bi si vsak želel kar po zelenih tratah med neštetim morjem narcis v cvetju.
Po krajšem postanku pri koči pa se je lepa skupina planink in planincev podala po stezi v dolino in s hitrim sestopom zaključili pohodniški del lepe, čeprav ne ravno sončne majske nedelje. Po zasluženem poznem popoldanskem kosilu, med kramljanjem in spoznavanjem, so se planinci vrnili v Križ in komaj čakajo na naslednji pohod, ki bo junija meseca in bo v Kranijskih Alpah in sicer na rožno pot na vrh Cimonte di Crasulina (2.104m),
Foto AŠD Mladina
