V nedeljo, 22. avgusta SK Devin, so se člani Planinskega odseka SK Devin udeležili celodnevnega izleta v dolino Rezije na ogled tamkajšnjih zanimivosti in poučne krožne poti.
Z društvenima kombijema in osebnimi avtomobili so startali iz Devina ter se zapeljali do Solbice, zadnje vasi, nad katero se bohoti mogočni Kanin.
Kot predvideno je 26 udeležencev pred Muzejem brusačev pričakal domačin Sandro Quaglia, ki je najprej zelo nazorno prikazal zgodovino doline in njenih prebivalcev, ki jih je bilo v preteklosti okrog 6000, danes pa je le še 800 ljudi. Rezijanščina se uporablja bolj malo, sam Quaglia je spregovoril v italijanščini, slovenščini in nekaj stavkov tudi v rezijanščini. Podčrtal je, da rezijanščina ne izvira iz ruščine ali drugih jezikov, predvsem, ker uporablja dvojino kot v slovenskem jeziku.
Sledil je ogled Muzeja brusačev, kjer so lahko spoznali, kako iznajdljivi so bili brusači že v preteklosti in so bili daleč naokrog znani po svoji spretnosti. Razstavljene so slike, ki pričajo, da so veliko potovali in kot odlični brusači služili za razne poklice od brivcev pa do kirurških pripomočkov. V dveh prostorih muzeja so si ogledali zanimive stroje, ki so jih sami izdelali in jih uporabljali v raznih okoliščinah.
Nato je brusač, ki danes deluje v okolici Pordenona, praktično prikazal, kako so brusili na kolesu in kako je bilo slednje prilagojeno za dvojno uporabo.
Sandro Quaglia je nato izletnike pospremil po vasi, kjer so hiše zgrajene praktično na skali.
V vasi se začenja tudi poučna krožna »Ta lipa pot«, ki so jo domačini uredili po poti, ki so jo Rezijani uporabljali preden so izpeljali široko cesto po dolini.
V vročem poznem dopoldnevu so si ogledali nekatere zanimivosti, od božične tradicije, do mogočnega slapa, številnih potočkov vse do reke, ki leži nižje v dolini.
Celotna pot je dolga skoraj deset kilometrov in zahteva dobre tri ure hoje, med udeleženci pa so se nekateri odločili zaradi soparnega vremena za krajšno varianto.
Vseskozi je Devinovce spremljal Sandro Quaglia, ki se je izkazal kot odlični vodič.
Na koncu je sledil še ogled Muzeja rezijanskih ljudi, ki so si ga ogledali le nekateri in so ob razlagi domačinke Luigie Negro videli, kakšno je bilo življenje v preteklosti.
Sledil je še postanek v bližnji okrepčevalnici, saj je vsem prijala hladna pijača.
SK Devin se zahvaljuje domačinoma Sandru Quagli in Luigi Negro za sodelovanje in res zledno vodenje po obeh razstavah in njihovi lepi poti.
