Okrog 70 pohodnikov štirih planinskih društev se je udeležilo tradicionalnega izleta “Sabotinske družne poti”, ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo Gorica s finančno podporo Fundacije goriške hranilnice, ki je omogočila avtobusni prevoz. Sabotinske družne poti, ki povezujejo planince v goriškem prostoru, so v nedeljo, 8. maja, peljale na 1107 metrov visoki Krim, ki kraljuje nad Ljubljanskim barjem in ponuja  obiskovalcem enkraten razgled. Na goro, ki so jo avstrijski geodeti pred dvesto leti izbrali za izhodiščno točko  meritev ob vzpostavljanju franciscejskega katastra, so se  planinci odpravili iz Iške vasi, mimo doma v Iškem Vintgarju, kjer se začenja, mestoma kar strma in vijugasta pot s katere vodi odcep do partizanske bolnišnice Krvavice. Od tu se steza precej uravna in celo zniža, kar je seveda treba nadoknaditi v zaključnem  strmem delu od gozdne ceste do planinske postojanke. Zaradi bližajoče se nevihte in grmenja je bilo razgledovanje precej okrnjeno, kljub vsemu pa so obiskovalci z Goriškega lahko ugotovili, da se je dve in pol uri vzpona splačalo. Za sestop so izletniki izbrali drugo pot, mimo Gornjega Iga, nekoliko krajšo, predvsem pa bolj položno, kar je ugodno vplivalo na splošno razpoloženje. Pa tudi dejstvo, da se je nevihta zreducirala na samo nekaj kapelj je prispevalo svoje. Skupni planinski izlet na Krim so priredili in vodili člani SPDG, ki so tokrat poskrbeli tudi za pohod za najmlajše v okviru Kekčevih poti.
Mali Kekci so prav tako startali iz Iške vasi, po približno polurni hoji ob reki Iški, mimo zanimivih in tipičnih domačij, so nato prispeli do doma v Iškem Vintgarju. Od tod so nadaljevali pot po soteski Iškega Vintgarja, ki predstavlja dragoceno dediščino tako z vidika naravnih zanimivosti kakor tudi zaradi tam odkritih številnih najdb iz različnih arheoloških obdobij. Po krajši hoji ob pomirjajočem žuborenju rečne vode in prijetni melodiji oglaševanja gozdnih ptic so pohodniki dospeli do zanimivega kraja, imenovanega Grabljice, to je naravna plaža ob reki Iški in priljubljeno naravno kopališče. Kraj zadobiva to posebno ime po skupini kolov, zabitih v strugo prav obliki »grabljic«. Tu so se izletniki ustavili za krajši počitek, otroci so se sprostili ob toplih sončnih žarkih, ob »namakanju« bosih nogic v razmeroma hladno vodo in lučanju kamnov v tolmune. Med potjo po soteski so si ogledali tudi spomenik žrtvam NOB, ki stoji prav ob gozdni stezi in ki je udeležence izleta spomnil, da so se grozote druge svetovne vojne dogodile tudi na tistem področju današnje Slovenije ob Ljubljanskem barju. V popoldanskem času so se Kekci in njihove družine še nekoliko sprehodili po desnem bregu reke Iške,  ob povratku proti izhodiščni točki pa so si ogledali še obnovljeno lesno žago-venecianko, staro slovensko žago-samico iz sredine 19. stoletja ter majhno baročno cerkev sv. Jedrt v Iški.

foto Matevž Čotar

Foto