Spletna oddaja v živo »Poleti Sokol!« ob 55-letnici delovanja AŠD Sokol, ki je bila v sredo, 17. marca 2021 na Facebook kanalu ASD CSD SOKOL in na Youtube kanalu Skupaj zmoremo in ki jo je mojstrsko vodil organizacijski tajnik ZSŠDI Evgen Ban, je zelo uspela.
Športno društvo Sokol je bilo formalno ustanovljeno 17. marca leta 1966. Po 55 letih je društvo še vedno zdravo in aktivno udejanja narodnostne smernice, ki so jih začrtali njegovi ustanovitelji. 55. rojstni dan društva je pomemben mejnik v zgodovini športa v Nabrežini, ki so ga domači športniki in športnice želeli obeležiti na pristen in inovativen način.
V sodelovanju z ZSŠDI so si pri Sokolu zamislili spletno oddajo z naslovom »Poleti Sokol!«. V skoraj dve uri trajajoči oddaji, ki jo je, kot rečeno, vodil Evgen Ban, so poleg predsednika Sokola Pavla Vidonija in županje občine Devin-Nabrežina Daniele Pallotte nastopili mlajši in starejši športniki in športnice, ki so oblekli belo rdeči dres, skupaj z nekdanjimi odborniki in ustanovitelji društva. Posebni gostje so bili člani skupine Grešni kozli, ki so predstavili svojo najnovejšo pesem, in sicer himno nabrežinskega športnega društva z naslovom, »Poleti Sokol!«, po kateri je bila poimenovana spletna oddaja. V pesmi, ki je nastala pod peresom nekdanjega Sokolovega igralca Mateja Grudna in Iztoka Cergola, nastopa tudi slovenski kantautor Vlado Kreslin, častni navijač nabrežinskega športnega društva.
Med oddajo so posegli tudi predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, nekdanji predsednik nabrežinskega društva Antek Terčon in senatorka Tatjana Rojc ter številni igralci in igralke Sokola. Svoje čestitke Sokolu ob visokem jubileju so poslali številni naši športni delavci in mnogi, ki jim je nabrežinsko društvo pri srcu.
Nagovor predsednika AŠD Sokol Pavla Vidonija
Spoštovani gostje, člani, dragi prijatelji in vsi športniki.
Na prvi seji novega odbora 17. marca letos je bilo ob prisotnosti velikega števila mladine ustanovljeno novo športno društvo. Upravno in finančno bo to društvo pod okriljem P.D. Igo Gruden, ustanovljeno pa je bilo, da se bo mladina lahko udeležila tudi uradnih tekmovanj. Ime društva je športno društvo SOKOL. To ime je bilo soglasno sprejeto, da bi ohranili v spominu prvo slovensko telovadno društvo, vendar ga s tem ne nameravamo obujati.
Tako je bilo zapisano v članku, ki ga je Primorski dnevnik objavil dne 23. aprila 1966. Od takrat je minilo petinpetdeset let našega delovanja, polno uspehov, viškov, tudi nekaterih padcev, a vendar smo se vedno povzpeli na zeleno vejo. Naj jih navedem le nekaj. V začetku je Sokol sodeloval pri Slovenskih športnih igrah in zmagoval v plavanju, sledili so prvi nastopi naših malih odbojkarjev v uradnih prvenstvih, namiznoteniški uspehi vse do državne A-lige ter propad te sekcije, uspehi ženske odbojkarske ekipe v B-ligi in združitev v Meblu. Balinarska sekcija je nizala uspehe na raznih turnirjih. Nenazadnje je tu še moška košarka z napredovanjem v najvišjo deželno ligo C-Silver. Za uspehe si štejemo tudi razna napredovanja Jadrana, odličnih nastopov Mebla in sedaj zmagovite tekmovalne sezone Zaleta, saj smo kot društvo del teh projektov.
Predvsem pa bi izpostavil petinpetdeset let dela z našo mladino. Prav ta je bil primarni namen ustanoviteljev Sokola: odraščanje mladine v zdravem slovenskem okolju, prepojenim s športnimi in narodnostnimi ideali. Prav to je rdeča nit, ki nas še sedaj veže z ustanovitelji društva. A to ni edina posebnost Sokola. Sam Sokolov grb nam ponazarja smernice, v katere so bili leta 1966 trdno prepričani. Most južne avstro-ogrske železnice, ki je simbol Nabrežine ter bela, plava in rdeča barva, ki označujejo našo narodnostno pripadnost.
A ti nista edini značilnosti Sokola. Od vsega začetka so bili društveni predsedniki in odborniki trdno prepričani v sodelovanje in združevanje z ostalimi manjšinskimi športnimi subjekti. Naj omenim, da je Sokol med podpisniki ustanovne listine naše krovne organizacije ZSŠDI-ja, med pobudniki in ustanovitelji združene ekipe Jadrana in Mebla ter kasneje trdno prepričan zastopnik projekta Zalet, ki združuje vse mlade odbojkarice tržaških društev. Vse to le z vizijo, da moramo nuditi našim mladim športnikom čim boljše pogoje za vadbo in igranje.
Pri vsem tem pa nismo nikoli pozabili, kje so naše korenine. Imamo naš dom in prostore za vadbo in druženje. To je v Nabrežini, oziroma v devinsko-nabrežinski občinski stvarnosti. Naše poslanstvo ni samo osredotočeno na športno področje. Prisotni smo na socialnem in kulturnem področju, saj želimo ohraniti tradicije naših prednikov v naši prelepi vasi.
Zavedamo pa se tudi, da se je družbeno socialna situacija v teh petinpetdesetih letih precej spremenila. Zmanjšalo se je število otrok. Vrata našega doma pa so odprta vsakomur. Vsi, ki prestopijo njegov prag, pa se morajo zavedati okolja in značilnosti našega društva. Sokol je slovensko športno društvo, to je ideal ustanoviteljev, od katerega se mi ne smemo in ne želimo oddaljiti.
Da povzamem, Poleti Sokol novim zmagam in uspehom naproti, naj ti bo le z rožami posejana bodoča pot.
Poseg predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina
Dragi slavljenci!
Res si nikoli ne bi bil mislil, da me bo nekoč doletela čast, da vam bom spregovoril ob visokem jubileju, in to na tak neobičajen način: s pomočjo tehnologije se bomo tokrat pogovarjali na daljavo, kot se zdaj temu reče, in skušali bomo tako prelisičiti našega zahrbtnega sovražnika – koronavirus. Ustvarili si bomo vsaj navidezno čustveno vez in skušali nadomestiti tiste okvire, katerih smo se posluževali še do nedavnega in so nam danes strogo prepovedani. Tako sem prisiljen, da se tudi jaz na vas obračam preko tehnološkega mehanizma. Priznam, da ga do pred kratkim sploh nisem poznal! Srčno upam, da bo tudi preko te tehnične vragolije povsem iskreno izzvenela moja velika želja, da vam ob današnjem slavnostnem dnevu izrečem kar se da srčno in občuteno čestitko, obarvano z velikim občudovanjem za tako uspešno zgodbo, ki ste jo začeli plesti pred 55 leti in jo z enakim navdušenjem pletete še danes. Res srčno upam, da se bodo moje besede dotaknile vaših src in tudi v vas obudile morda že pozabljene spomine, kot se je dogajalo meni, ko sem razmišljal, kaj nam vam danes v svoji čestitki povem.
Posrečilo se mi je, da sem se v spominu podal daleč nazaj, v leta, ko je vaše društvo ob velikanskem navdušenju mladih in manj mladih nastajalo, iz dneva v dan dobivalo bolj izrisan okvir in se z veliko mero energije začelo ukoreninjati v samo osrčje slovenskega športa v Italiji in postalo, kar je danes: eden nenadomestljivih členov družbenega tkiva na teh tleh.
Seveda, od takrat je preteklo že več kot pol stoletja, a sam trdno verjamem, da svoj jutrišnji dan lahko uspešno gradimo le tedaj, ko dobro poznamo svojo preteklost, če so nam jasni temelji, iz katerih smo zrasli. Zato mi morate oprostiti, če bom izbrskal nekaj spominov, ki se mi zdijo zelo pomembni in vredni poudarka, ko govorimo o nastanku in obstoju tako uspešne zgodbe, kot je to naš Sokol.
Časi, ko se je rojevalo vaše športno društvo, so bili za ves slovenski šport v Italiji prelomnega značaja. Prav v to obdobje upravičeno uvrščamo silovit navdušujoči preporod našega športnega gibanja, ko so na valovih izjemnega navdušenja ob nastopanju na Slovenskih športnih igrah, ki si jih je zamislil pokojni profesor Bojan Pavletič, drugo za drugim nastajala po vseh vaseh in zaselkih, kjer živimo Slovenci, nova športna društva. Ob novih so se obnavljala stara, zaživele so stare predvojne športne sredine, po žilah naših mladih in manj mladih so se začeli pretakati pravi hudourniki adrenalina. Skratka, naš šport je začenjal dobivati obrise množičnosti in neverjetne priljubljenosti, začel se je uveljavljati v družbi, postal enakopravna družbena dejavnost in je ta težko priborjeni status ohranil vse do danes. To so bila leta, ki predstavljajo temeljni kamen za vse naše gibanje.
In v ta okvir spada tudi ŠD Sokol! Naš šport smo gradili pravzaprav iz niča in kar čez noč ustvarili široko trenersko vrsto. A to v glavnem niso bili ljudje s kako visoko strokovno izobrazbo na športnem področju, nasprotno! A bili so izjemni navdušenci, ki so v sebi zaznali klic, naj domačemu društvu pomagajo. Fakulteta teh naših športnih pionirjev sta bila veliko srce in želja, da se mladi kar najbolje izkažejo! In prav v takih okoliščinah in pogojih je nastalo in raslo ŠD Sokol.
Na Slovenskih športnih igrah je iz leta v leto rasla želja po uveljavitvi in dokazovanju, kje so naši najboljši športniki. So res samo Tržačani? Morda Openci, ali pa tisti, ki prihajajo iz dolinske občine? Resnici na ljubo velja poudariti, da so pred pol stoletja vse naše športne ikone pripadale mestnim društvom in sicer šentjakobskega Cankarja in svetoivanskega Škamperla, kar pa ni čudno, saj so ti športniki in športnice trenirali pri ŠZ Bor, ki je bilo naše prvo ustanovljeno športno društvo. In tako so na Slovenskih športnih igrah svojo atletsko nepremagljivost dokazovali člani dinastije Veljak, ki se jim res nisi mogel približati, lider svetoivanskega Škamperla Učo Jurkič in še mnogi drugi. Ob nastopanju teh športnikov je bil zmagovalec velikokrat znan že vnaprej.
A naenkrat, skorajda čez noč, so zablestele nove športne zvezde in večina jih je pripadala prav športnikom iz nabrežinskega konca. Zablestel je plavalec, za naše pojme skoraj olimpijske razsežnosti, Bogdan Petelin, na atletskih stezah sta se z lovoriko zmagovalca ovenčala mlada talenta Robert Kante in Marko Kobau, za namiznoteniško mizo so se uveljavljala nova imena, ki so začela izpodrivati kraljevino bratov Košuta. To pa je bil za ves naš šport točen znak, da v nabrežinskem delu nastaja nova športna velesila.
In res je bilo tako! A ta navdušujoči vzpon ni zrastel kar sam od sebe in po nekem srečnem naključju. Nabrežinska postojanka se je lahko ponašala z izjemno talentirano vodstveno strukturo, ki je delovala kot naoljen stroj. Nič ni bilo prepuščeno naključju ali improvizaciji, vse je bilo do potankosti začrtano in organizacijsko brezhibno izpeljano.
Ko se danes oziram v preteklost, ugotavljam, kako so glavni junaki tega takratnega organizacijskega zagona vse svoje izkušnje in talent prenesli tudi na druga področja, na katera jih je popeljala življenjska pot. In ob tem lahko še zatrdim, da brez velikega organizacijskega dara, ki je bil tem organizatorjem položen že v zibelko, ŠD Sokol ne bi verjetno nikoli tako veličastno vzletelo in se tako globoko usidralo v ljudsko zavest, kot se v resnici je!
Obračam se nazaj in v spomin se mi prikrade skoraj manična preciznost in široka razgledanost mladega Bojana Brezigarja, pa tudi srčnost in očetovska prijaznost Antka Terčona. In že je tu viharni organizacijski talent Damjana Pertota. Pred očmi imam like Stanka Pertota, ob teh pa še like mladih Sava Ušaja, Robija Franca in drugih, ki so z velikim navdušenjem postavljali temelje in nato gradili novo društvo. Vsi, ki sem jih omenil, in cela armada drugih, ki jih nisem posamezno imenoval, za kar se opravičujem, so uspešno opravili doktorat. Njihovi glavni odliki sta bili predvsem velika srčnost in neomajna vera, da lahko zgradijo nekaj lepega, velikega in trajnega. Ta njihova doktorska disertacija je zdaj pred nami, je otipljiva in mogočna realnost: 55 let uspešnega delovanja.
Že izbira imena Sokol je bila izrednega pomena: iz zgodovine namreč dobro vemo, kako pomembno vlogo je odigravalo sokolsko gibanje na Slovenskem, kako srčno so se člani Sokolov borili za ohranjanje narodnostnega čuta, kaj je Sokolom pomenila svobodna domovina! To vsebinsko dediščino so si ustanovitelji nabrežinskega društva naložili na pleča in te vsebinske usmeritve so še posebno aktualne danes, ko to področje počasi izgublja videz slovenskosti. Asimilacija pušča za sabo težko odpravljive razvaline, ki bi bile še večje, če na tem območju ŠD Sokol ne bi že več kot pol stoletja odigraval vloge postojanke slovenskosti.
Športniki Sokola so zvesto uveljavljali verze, ki jim jih je njihov nabrežinski rojak, pesnik Igo Gruden zapustil v razmišljanje: v Nabrežini blizu Trst se tvoj oče je rodil, kjer je v morju skala čvrsta, se po produ je podil.
Naj kdorkoli kdaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej, vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej!
Igo Gruden je Nabrežini postavil spomenik, svoj spomenik pa so leto za letom klesali tudi vsi športniki ŠD Sokol, in zato jim mora biti vsa naša narodnostna skupnost hvaležna in jim mora ob tem pomembnem jubileju čestitati in jim iz polnih pljuč zaklicati »Še na mnoga uspešna leta!«