DOBERDOB – V starosti 67 let se je po krajši in neizprosni bolezni za vedno poslovila Magda Prinčič, vsestranska športna in kulturna delavka. Bila je zelo priljubljena ne samo v Doberdobu, temveč na vsem goriškem področju in še dlje. Poleg vseh zadollžitev na raznih področjih je bila tudi uspešna predsednica doberdobskega društva mažoretk.
Slosport izreka svojcem ob izgubi drage Magde globoko sožalje in ji posveča daljši članek goriške redakcije Primorskega dnevnika, za kar se iskreno zahvaljujemo.
Po Primorskem dnevniku (18.6.2020)
Na medicinskem oddelku bolnišnice v Tržiču je v ponedeljek preminila Magda Prinčič, poročena Ferfolja, iz Doberdoba. Zanjo je bila usodna neizprosna bolezen, ki ji, kljub pozorni zdravniški negi, ni prizanesla. Znaki zahrbtne bolezni, ki so začeli hromiti Magdino prirojeno trdoživost in vpletenost v številne dejavnosti, so se pokazali na začetku leta in so jo prisilili, da je začela opuščati zadolžitve v kulturnih in športnih krogih. Vseeno pa so bili vsi, ki so jo poznali in z njo sodelovali, prepričani, da bo premagala zdravstvene težave, kot je znala premagati sleherno težavo v svojem razgibanem in nadvse plodnem življenju. Žal ni bilo tako. Bolezen je naposled bila močnejša.
Zanjo žalujejo mnogi, v prvi vrsti družinski člani, pa tudi prebivalci Doberdoba, Pevme in drugih krajev na Goriškem.
Magda je namreč bila znana osebnost v številnih kulturnih, družbenih in športnih krogih, saj se je v svojem življenju posvetila številnim dejavnostim naše skupnosti. Že od mladih nog, v vrtcu in v osnovni šoli, je rada recitirala in pela na raznih prireditvah. Strast do kulturnega udejstvovanja je ohranila tudi po poroki in rojstvu otrok, vse, dokler so ji moči to dopuščale. Vedno in ob vsaki priložnosti je rada vskočila v pripravo kake dejavnosti ali posamezne prireditve in je svoj prosti čas nesebično žrtvovala za skupno dobro vasi, društva, skupine. Že takoj po poroki z Evgenom Ferfoljo in selitvi v Doberdob je začela sodelovati z doberdobsko knjižnico, v sklopu katere je zbirala mlade in jih učila recitacij, gledaliških igric in petja.
Čeprav ni bila izučena glasbenica, se je na klavirju toliko naučila, da je lahko spremljala mlade pri petju. Uglasbila je tudi marsikatero otroško pesmico. V kasnejših letih je veliko sodelovala z doberdobskim pihalnim orkestrom Kras, kjer so ji zaupali vodstvo glasbene šole za mlade glasbenike, ki so potem vstopili v vrste godbe na pihala. Med temi je bil tudi njen sin Aleš. Magda je veliko svojega prostega časa namenila tudi kulturnemu društvu Jezero, kjer so ji zaupa6086_15923_12648477.jpgli organizacijo razstav, koncertov, predstavitev knjig, predavanj in drugih prireditev. Preizkusila se je tudi v gledališču, društveni gledališki skupini je pomagala postaviti na noge marsikatero odrsko delo. Bila je tudi med ustanoviteljicami in prvimi pevkami ženskega pevskega zbora Jezero. Skratka, skoraj ni bilo dejavnosti, pri kateri Magde ne bi bilo zraven. Ena njenih največjih ljubezni, ki se ji je posvetila v zadnjih letih, pa je manj razširjena dejavnost mažoretk. Skupina mladih Doberdobk se je z Magdino pomočjo iz skromnih začetkov povzpela do odmevnih uspehov, tudi na mednarodni ravni. To je Magdo, ki je bila predsednica mažoretne skupine, navdajalo z nemajhnim ponosom in je dejavnosti na daleč sledila tudi, ko so ji začele pešati moči. Omeniti gre tudi, da je narava Magdo obdarovala z obilico domišljije, ki ji je narekovala, da je spisala večje število pravljic. Razmišljala je tudi, da bi te pravljice zbrala in jih izdala v posebni knjižici.
Magda Prinčič je bila po rodu iz Pevme, kjer se je rodila 7. julija 1953. V Pevmi je obiskovala vrtec in osnovno šolo, v Gorici pa nižjo srednjo šolo, zatem pa še trgovsko šolo Ivan Cankar.
Omožila se je zelo mlada, marca 1973, z Evgenom Ferfoljo iz Doberdoba.
Prav na njen dvajseti rojstni dan je privekala na dan njena hčerka Tanja, dve leti kasneje pa je povila še sina Aleša. Pred dvema letoma je Magdo in njenega moža Evgena osrečilo rojstvo vnuka Jana, sinčka sina Aleša in snahe Elene.V svojem življenju se je Magda lotila in se ukvarjala z marsikaterim delom. Sodelovala je z nekaterimi zavarovalnicami, delala je v trgovinah, bila je v vodstvenih strukturah nekaterih zadrug, ki so skrbele za starejše ljudi.
Zdaj Magde ni več. Pogrešali jo bodo ožji družinski člani, brat Vili z družino, pa tudi širša vaška skupnost, v kateri je Magda veljala za enega trdnejših temeljev. Njen prehiter odhod je za sabo pustil globoko vrzel, ki jo bo težko zapolniti, obenem pa je pustil tudi nakazano pot za vse, ki bodo želeli slediti njenemu zgledu in se žrtvovati za skupnost.
Od Magde se bodo poslovili, v petek, 19. junija. Od 10. ure 12.30 bo krsta ležala v mrtvašnici bolnišniške kapele v Tržiču, nakar bo sprevod krenil v Doberdob, kjer bo ob 13. uri cerkveni obred. Sledila bo upepelitev.
