Spošt. Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta
Draga Jaš in Simon!
Kako naj pravzaprav zarišem te svoje čestitke, če prej ne izrečem starega reka, ki pravi takole: “Še je pravica na tem svetu!” In res: zgodilo se je prav to. Vajina velika želja, da bi uspela, vajin ogromni vloženi trud, vajina trdna volja, da se sama spravita na noge, potem ko sta morala ugotoviti, da je velik del našega slovenskega občestva v Italiji pravzaprav gluh na vajin klic po pomoči, in sta z veliko mero poguma in mladostnega žara šla povsem samostojno in sama v iskanje sredstev, da bi sploh preživela, no, vse to je bilo z osvojitvijo “težkega” evropskega brona poplačano.
Prepričan sem, da sta bila, po letih garanja in samoodpovedovanja, ob ugotovitvi, da vama veliki met – nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru – ni uspel, prepričana, da je pravljice konec! Ne! Ni je in ne sme je biti konec. Znala sta takoj vstati, se zravnati in s pokončno hrbtenico in bronom v rokah sta danes zgled vsem našim športnikom, pa tudi drugim ljudem naše širše družbe. Poslala sta neoporečni signal, da človek ne sme obupati, da po prejetih udarcih lahko še vstane, da boja do zadnjega atoma notranje in fizične moči ne sme biti nikoli konec.
Draga fanta: čestitam vama res iz vsega srca! In niti pojma nimata, kako smo vsi ponosni, da sta ambasadorja slovenskega športa v Italiji in to Ambasadorja z veliko začetnico.
Na skorajšnje snidenje, ko vama bom lahko tudi osebno stisnil roko.
Predsednik
Ivan Peterlin